Če bo Ministrstvo za zdravje potrdilo predlog nove mreže Nujne medicinske pomoč, občanom Kamnika in Komende grozi, da bodo že po novem letu nujno medicinsko pomoč lahko poiskali le še v Domžalah.
Kot je moč razbrati iz „Projekta celostne prenove sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji – jesen 2022“ oz. »Elaborata analize stanja in predlogov potrebnih ukrepov«, ki ga je pripravila delovna skupina na MZ, se kamniški urgenci, tako kot pred nekaj leti, znova ne obeta nič dobrega. Dostopnost in kvaliteta urgentnih storitev na Kamniškem se namreč utegne že takoj po novem letu zmanjšati, kamniški urgenci pa, na škodo varnosti in zdravja občank ter občanov občin Kamnik in Komenda, ponovno grozi ukinitev nekaterih storitev, ki jih trenutno že nudi.
Negotova usoda kamniške urgence
Projekt celostne prenove sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji – jesen 2022 oz. Elaborata analize stanja in predlogov potrebnih ukrepov, ki so ga pripravili Gregor Prosen (urednik), Valentina Pugelj (tehnična urednica), Renata Rajapakse, Darko Čander, Andrej Fink, Roman Kralj, Tanja Petkovič in Jože Prestor, ki so obenem tudi člani delovne skupine Ministrstva za zdravje, naj bi bil, sodeč po datumih na omenjenem delovnem gradivu, ministru za zdravje predan 7. 11. 2022, na Ministrstvu za zdravje pa predstavljen 25. novembra 2022.
Omenjeni predlog pa kamniški urgenci, vsaj kot je videti na prvi (laični) pogled, kljub nasprotnim zagotovilom Ministrstva za zdravje iz leta 2015, ki je ob glasnih protestih prebivalcev občin Kamnik in Komenda zagotavljalo, da kamniška urgenca ne bo ukinjena, ne prinaša morebitnih izboljšav, ampak zgolj ukinjanje nekaterih že obstoječih in za občane tudi več kot dobrodošlih oziroma nujno potrebnih storitev. To najbrž ni preveč presenteljivo, saj je sestava projektne oz. delovne skupne, ki je pripravila tokratni predlog, zelo podobna tisti izpred osmih let, ki ji je s svojimi, za Kamnik in Kamničane povsem nesprejemljivimi predlogi, uspelo razburiti zaskrbljene občane Kamnika in Komende, zaradi česar so se le-ti načrtovanim spremembam odločno uprli.
Ne le z javno podporo NMP Kamnik pred ZD Kamnik, ampak tudi s podpisovanjem peticije, ki jo je podpisalo skoraj 12.000 občank in občanov občin Kamnik in Komenda. Zato smo lahko prepričani, da bodo tudi tokratni predlogi sprememb delovanja oz. “ukinjanja” NMP Kamnik, zaradi katerih bi morali prebivalci obeh občin nujno medicinsko pomoč, če bo Ministrstvo za zdravje predloge podprlo, po novem letu iskati le še v Domžalah, naletelo na silovito ogorčenje ter še glasnejši in odločnejši upor.
Kamnik brez satelitskega urgentnega centra (SUC)
Po informacijah, ki smo jih zaenkrat uspeli pridobiti zgolj iz neuradnih virov, naj bi omenjena »delovna skupina« oz. Ministrstvo za zdravje, vsaj kot je moč soditi iz vsebine „Projekta celostne prenove sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji – jesen 2022“, ponovno načrtovalo „ukinitev“ kamniške urgence v obliki in s storitvami, kot jih na Kamniškem že poznamo oz. jih imamo že sedaj, in sicer predvsem „v korist“ urgence v Domžalah, kjer naj bi bil, za razliko od Kamnika, urejen t.i. „satelitski urgentni center“ (SUC).
Prvotna različica „Projekta“ je predvidevala, da bo satelitski urgentni center urejen tudi v Kamniku (glej grafiko spodaj), vendar je bi bil kamniški SUC iz prvotnega osnutka izbrisan, kar poznavalci razmer in naši viri pripisujejo vplivu Renate Rajapakse, direktorice ZD Domžale. Omenjena je namreč hkrati tudi soavtorica projekta in predlogov ter članica delovne skupine Ministrstva za zdravje, po navedbah naših virov pa naj bi do izbrisa predvidenega satelitskega urgentnega centra v Kamniku domnevno prišlo prav na njeno pobudo oziroma, kot nam je bilo rečeno, celo zahtevo.
Omenjene navedbe smo sicer želeli preveriti tudi pri direktorici ZD Domžale Renati Rajapaksa, vendar v današnjem telefonskem pogovoru, rekoč, da gre za delovno gradivo, ki je še v obravnavi, vsega skupaj ni želela komentirati. Na naše vztrajanje, da časovnica spremembe predvideva že takoj po novem letu, pa je dejala, da je še cel mesec časa za usklajevanje vseh deležnikov.
Po prvotni različici, ki predvideva satelitski urgentni center tudi v Kamniku bi NMP oz. SUC Kamnik pripadlo 1 reševalno vozilo 24 ur (MoE NRV 24/7) in drugo reševalno vozilo (MoE NRV 12/7), kar imamo v Kamniku že sedaj, obenem pa tudi vozilo urgentnega zdravnika, prav tako 24 ur vse dni v tednu (VUZ 24/7).
Sodeč po različici novega predloga (glej grafiko spodaj), ki je bila predana v presojo Ministrstvu za zdravje, pa vsega tega v Kamniku ne bi bilo več (več) oz. vsaj ne v tolikšnem obsegu, kot smo vajeni že sedaj oz. kot bi si, predvsem zaradi večje varnosti prebivalcev občin Kamnik in Komenda, želeli tudi v prihodnje.
Po novem letu Kamničani po nujno medicinsko pomoč le še v Domžale?
Še več, glede na časovnico uvajanja predlaganih sprememb, bi morali občani občin Kamnik in Komenda že takoj po novem letu – po predlagani časovnici že od 3. 1. 2023 – v primeru nujnih zdravstvenih stanj, pomoč iskati v Domžalah, kar bi, razen vseh, ki živijo v krajih razmeroma blizu ZD Kamnik, še posebej močno prizadelo prebivalce krajev, ki so bolj oddaljeni že od samega Kamnika, kaj šele od Domžal. V mislih imamo predvsem prebivalce vasi in zaselkov v dolini Črne in Tuhinjske doline, da prebivalcev zgornjega dela Tuhinjske doline, Špitaliča in Motnika sploh ne omenjamo, saj bodo v primeru zdravstvene nuje postavljeni pred precejšnjo dilemo, ali naj nujno medicinsko pomoč iščejo v Domžalah, ali naj se ponjo raje zatečejo kar v Celje.
Obenem bi moral Zdravstveni dom Kamnik, ob ukinitvi urgentne ambulante, kot jo poznamo sedaj, najverjetneje uvesti nekakšno „akutno ambulanto“ oz. „ambulanto za nenaročene paciente“, ki bi delovala zgolj med delovniki med 7. in 20. uro, izven tega časa pa bi morali pacienti nujno zdravniško pomoč iskati v Domžalah. Glede na to, da se tudi v Kamniku, zaradi upokojitev zdravnikov oz. zaradi vsesplošnega pomanjkanja družinskih zdravnikov v državi, kaj kmalu utegne pojaviti (zelo) veliko število občank in občanov brez izbranega osebnega zdravnika – spomnimo se le nedavne gneče v ZD Kamnik ob možnosti vpisa izbire osebnega zdravnika, ko se v kamniški zdravstveni dom niso zgrinjali le občani iz Kamnika in Komende – pa bo tovrstno ambulanto, najbrž vsaj v nekem prehodnem obdobju, potrebno najbrž uvesti v vsakem primeru. Ampak zagotovo ne na račun storitev in dostopnosti nujne medicinske pomoči.
Glede na to, da v marsičem sporni predlog predvideva »srečevalni sistem dela zdravnika v NMP in posebej zdravnika za neodložljive hišne obiske (in opcijsko mrliške preglede)«, pa bi morali nujne hišne obiske na domu, namesto urgentnega zdravnika, vsaj v nekem prehodnem obdobju, najbrž znova izvajati družinski oz. osebni zdravniki. Predlog sicer predvideva »popolno ločitev izvajanja terenske NMP in DS ter mrliško pregledne službe od rednega ambulantnega dela IOZ (razen v primeru masovnih nesreč), ampak tega zagotovo ne bo moč zagotoviti preko noči. V praksi bi to najbrž pomenilo “vrnitev v preteklost” oziroma vodilo v poslabšanje in dostopnost zdravstvenih storitev, v čakalnicah zdravstvenih domov pa povzročilo kaos, kakršnemu smo bili priča nekdaj. Nekoliko starejši občani se zagotovo še dobro spomnijo kako je bilo, ko je moral osebni zdravnik, pri katerem so bili naročeni oz. so čakali, da pridejo na vrsto, na teren oz. na nujni hišni obisk.
Da bi morali pacienti iz območja Kamnika in Komende, v primeru nujnih zdravstvenih stanj ali nesreč, v katerih bi bila ogrožena človeška življenja, razen prvih posredovalcev in reševalnih ekip (brez zdravnika), čakati na prihod urgentnega zdravnika iz Domžal, še posebej, če bi do tovrstnih dogodkov prišlo v času prometne konice ali zastojev, pa raje sploh ne pomislimo.
Nujna medicinska pomoč bo še manj dostopna
Še bolj zaskrbljujoče pa je, vendar ne le za občane Kamnika in Komende, da predlogi delovne skupine, ki na noge zagotovo ne bo spravili zgolj Kamničanov, ampak najverjetneje tudi prebivalce številnih drugih slovenskih krajev, v nadaljevanju predvidevajo še dodatno zaostrovanje oz. poslabšanje razmer in dostopnost do (pravočasne) nujne medicinske pomoči, saj so predlagatelji oz. člani delovne skupine v predstavitvi Ministrstvu za zdravje zapisali: »Predlagamo, da v začetku prenove za vzpostavitev SUC-o določimo nižji prag, npr.: 1. vsaj 30 min do najbližjega UC, oz. SUC, če le-ta izpolnjuje vse kriterije (30 minut, 250 km² in 20.500 prebivalcev), 2. pod 30 min do najbližjega UC, oz. SUC, če le-ta izpolnjuje vse kriterije in pokriva območje vsaj 250 km² in hkrati 20.500 prebivalcev.”
Omenjeni, po mnenju predlagateljev “nižji prag”, pa naj bi bil, kot je moč razbrati iz nadaljevanja predloga, zgolj nekakšen “ začasni slepilni manever” za “naivne župane in občane”, ki bodo prikrajšani za hitro oz. pravočasno nujno medicinsko pomoč, saj so predlagatelji v predstavitvi Ministrstvu v nadaljevanju zapisali: “Na ta način bomo bistveno zmanjšali začetni odpor manjših lokalnih skupnosti. Že danes te lokalne skupnosti vedo, da v bodoče ne bodo imele ambulantne dežurne službe v nočnem času ter preko vikendov in praznikov. Danes so seveda apetiti veliki, ker lokalna okolja večinoma vse pričakujejo od države. Tako županom ni težko zahtevati vedno več in več.”
Da gre v resnici zgolj za začasno slepilo oz. taktiko “počasnega kuhanja žabe”, se izkaže že takoj v nadaljevanju predstavitve, v kateri je zapisano: »V določenem času (letu ali dveh) MZ objavi razpis za sofinanciranje izgradnje SUC in ob tem postavi strožje kriterije ob podatkih ambulantnih obiskov/ terenskih intervencij: 1. vsaj 40 minut do najbližjega UC/SUC , 2. in/ali pokriva področje z vsaj 45.000 prebivalci, 3. in/ali pokriva področje z vsaj 400 km² in hkrati z vsaj 24.000 prebivalci.”
Obrazložitev “strožjih kriterijev” razkrije, da gre pri vsem skupaj pravzaprav zgolj za igro denarja, saj člani delovne skupine Ministrstvu celo predlagajo, da naj ZZZS program plača le tam, kjer bo dokazano, da število intervencij upravičuje stalno prisotnost zdravnika: “SUC pomeni, da ima lokalno okolje zdravnika 24/7 tudi za ambulantno dejavnost, 24/7 triažno sestro ter prostore in opremo za izvajanje NMP in DS. Program naj plača ZZZS le tam, kjer bo dokazano, da število intervencij zdravnika NMP upravičuje 24/7 prisotnost zdravnika na dani lokaciji.“
Okuženi z nezaslišanim cinizmom delovne skupine MZ, od katere bi pričakovali, da si bo prizadevala kvečjemu za izboljševanje sistema in ne obratno, bi lahko zapisali, da bodo morali urgentni zdravniki delati na normo, občani krajev, ki bodo želeli stalno prisotnost urgentnega zdravnika v svoji bližini, pa bodo morali, z dovolj rednimi nezgodami, nesrečami in zadostnim številom nujnih medicinskimi stanj, plačevati krvavi samoprispevek. Obenem pa se ob prebiranju delovnega gradiva nehote pojavlja še en precej nelagodno zoprn občutek, da se z reorganizacijo in “osamosvajanjem” NMP na nek način pravzaprav poskuša pripraviti teren tudi za morebitno “privatizacijo” oz. “komercializacijo” nujne medicinske pomoči.
Čakajoč na pojasnila
Za komentar predvidenih spremeb, ki jih prinaša Projekt celostne prenove sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji – jesen 2022 oz. Elaborat analize stanja in predlogov potrebnih ukrepov, smo zaprosili tudi Saša Rebolja, direktorja ZD Kamnik, ki nam je v telefonskem pogovoru dejal, da vsega skupaj zaenkrat še ne more komentirati, saj z omenjenimi predlogi sploh še ni bil (uradno) seznanjen, vendar nam je obljubil, da bo svoje videnje sprememb in predlogov podal takoj, ko jih bo imel možnost dejansko proučiti. Če vzamemo v ozir, da naj bi bile spremembe prav v kamniškem primeru uvedene že čez mesec dni oz. že 3. januarja 2023, pa vsega skupaj ni mogoče razumeti drugače, kot da želi delovna skupina Ministrstva za zdravje oz. samo ministrstvo, glede na upor občanov pred leti spremembe očitno izpeljati oz. uveljaviti brez vednosti javnosti.
Za stališča do predloga sprememb in podrobna pojasnila načrtovanih sprememb oz. predlaganih ukrepov smo zato včeraj zaprosili tudi Ministrstvo za zdravje, ker smo za informacije zaprosili na pragu vikenda pa pričakujemo, da bomo pojasnila in informacije prejeli šele enkrat v prihodnjem tednu, v vsakem primeru pa jih objavimo takoj, ko jih prejmemo.