V Kamniku imamo ogromno naravnih znamenitosti in izletniških točk, zaradi česar je poleti tu veliko turistov iz cele evrope. Ko jih srečujemo na cesti v njihovih bivalnikih ali polno naloženih avtih, se potihem pridušamo, ko ga na cesti polomijo.
Pogosto je to na koncu kamniške dvopasovnice v smeri proti Domžalam, ko ostanejo na desnem pasu, peljejo pa naravnost, čeprav je ta pas namenjen samo zavijanju desno. Oni pa se zrinejo na pas za naravnost, kot da ni nič. Pa ti Nizozemci sploh ne znajo vozit! Mogoče pa jih zmede prva talna označba na desnem pasu, ki označuje, da gre pas naravnost in desno? In niso več pozorni, saj takoj naslednja talna označba usmerja samo še desno?
Ampak ok, to so turisti, prvič so tukaj, mogoče so tudi utrujeni in tako dalje, dajmo raje kakšno o nas, ki se vsak dan tu vozimo.
V Kamniku smo imeli v zadnjem obdobju več sprememb prometnih režimov. Poleti so pogoji za delo na cestah idealni, pa tudi gneče takrat ni toliko.
Ko so del Maistrove mimo Majolke spremenili v enosmerno, smo bili lahko priča situacijam, ko so vozniki vozili v napačno smer, po starem režimu. Navkljub vsaj osmim znakom, ki so opozarjali na spremembo. Vikend vozniki, smo si mislili in jim z blendanjem poskušali dopovedati, da delajo nekaj narobe. Oni pa so nas prijazno pozdravljali nazaj.
Pri obnovi ceste mimo občine je bil speljan obvoz tudi skozi Šutno. Na tabli za obvoz, tik pred Šutno, pa je bilo v “drobnem tisku” dopisano, da je skozi Šutno obvoz dovoljen samo ob določeni uri, drugače ni dvižni steber nikogar spustil mimo. In tudi ni ga bilo moč »premakniti«, kar so mnogi poskušali.
Poleg že omenjenega »drobnega tiska« na tabli, je za voznike bilo zavajujoče, če je bil pred njimi voznik, ki je z daljincem spustil dvižni stebriček in se zapeljal skozi Šutno. Napačno sklepajoč, da je stebriček spuščen za vse, so mnogi sledili prebivalcem Šutne. Oz so vsaj poskušali, saj jih neusmiljeno zaustavil dvig stebrička, ki je končal v motorju. Tam, kjer je bil prej karter.
Zaprtje obvoznice med povezovalko in rondojem pri Volčjem potoku pa se je izkazal za doslej najtrši preizkus znanja vožnje. Zaradi zaprtja državne ceste, so promet iz obvoznice speljali na Ljubljansko pri »Metulju«. Ker pa križišče ni “požiralo”, so se odločili spremeniti še potek prednosti.
Popolni razpad sistema!
Toliko “padcev na izpitu” zaradi odvzema prednosti, kot se jih je zgodilo v teh nekaj dnevih, si verjetno nihče ni predstavljal. Če bi si, bi lahko policija postavila patruljo in bi brez težav izdatno napolnila proračun.
Vseeno pa imajo v omenjeni situaciji vozniki olajševalno okoliščino. Sprememba prometnega režima je preslabo označena, saj bi table morale biti večje, poleg tega pa tudi svetlobno osvetljene.
Obenem pa je signalizaicja pomanjkljiva oz zavajujoča. Voznike sicer res opozarja na spremembo prometnega režima, a spremembi sta dve. Zaprtje ceste ter spremenjen potek prednosti. Ko vozniki tako za prvo tablo »sprememba prometnega režima« vidijo ogromno tablo, ki opozarja na zaprtje ceste, zmotno naredijo zaključek, da je to vse od sprememb in niso več pozorni. In brezskrbno zapeljejo v križišče s spremenjenim potekom prednosti.
Turisti v tem križišču skoraj zagotovo ne bodo povzročali nesreč, saj bodo pozorni. Problem bo nastal, ko jim bo nasproti pripeljal domačin. Statistika je namreč jasna. Največ nesreč se zgodi v domačem okolju. Razlog je, da ceste v domačem okolišu poznamo na pamet in tako tudi vozimo. Lokalne ceste smo »prebrali« že neštetokrat, zakaj bi jih prebirali vsakič znova.
Jonas Agović,
učitelj vožnje v Avtošoli Brulc
