V petek, 29. januarja 2016, se je v Kotlovnici, kot plod sodelovanja med Mladinskim centrom Kotlovnica ter Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra, odvil nadvse zanimiv ter nekoliko drugačen filozofsko-glasbeni večer, na katerem je prof. Vasja Štukelj, glasbo predstavil kot vseprisoten univerzalni jezik, oz. kot most med vzhodom in zahodom.
Zanimivo ter za kamniške razmere kar dobro obiskano predavanje filozofa, zgodovinarja, tolkalista in tablista Vasje Štuklja, ki se že več kot desetletje posveča študiju indijske klasične glasbe in igranju prastarih indijskih bobnov – tabel, je odprlo marsikateri nov uvid v dojemanje in razumevanja glasbe, ne le v glasbenem, ampak predvsem v filozofskem smislu. Hkrati je predavanje na svojevrsten način razprostrlo tudi globlji pomen značilnega najstniškega vprašanja: »Kakšno glasbo poslušaš?«, v katerega lahko strnemo veselje do druženja ljubiteljev podobnih glasbenih zvrsti, ne glede na njihovo starost. Glasba oz. zvok namreč vibracija in energija, ki ji indijsko izročilo pripisuje stvarjenje sveta in vesolja, kar je domala identično »domačemu« nauku, da je bila v začetku najprej beseda, ob čemer je morda moč nekoliko lažje razumeti tudi znamenito reklo Nikole Tesle, ki je dejal: ”Če želite odkriti skrivnosti vesolja, razmišljajte v smeri energij, frekvenc in vibracij.”
Z glasbo podkrepljeno predavanje Vasje Štuklja, ki na všečno nevsiljiv način ni p(r)odajalo dokončnih odgovorov in samovšečno vsiljivih edinih resnic, kar je težava premnogih slovenskih pop-predavateljev, je pri nekoliko bolj doumljivih slušateljih odprlo vrsto vprašanj, kar pa je nenazadnje tudi namen in smisel filozofije, ki sicer resda išče odgovore, ampak njeno gonilo je v nenehnem (samo)spraševanju.
Zato lahko rečemo, da si podobnih filozofsko-pogovornih večerov v Kamniku lahko samo želimo, hkrati pa upamo, da bo tovrstno sodelovanje med Mladinskim centrom Kotlovnica in Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra, ki je porodilo petkov večer glasbenih mostov med vzhodom in zahodom, postalo stalnica. Korist je namreč obojestranska, saj so s tem zanimive obšolske vsebine, ki bi bile povečini dostopne zgolj dijakom, dostopne tudi širši kamniški javnosti, hkrati pa umeščenost takšnih predavanj v izvenšolsko okolje, najstniškim slušateljem nudi vedenje, da pri vsem skupaj ne gre zgolj za nekakšno učno snov, ampak za širše življenjsko znanje in razumevanje, kakršnega ni moč pridobiti zgolj z učenjem na pamet oz. »piflanjem« za oceno.
Pri vsem skupaj je najbolj razveseljivo, da lahko »krivdo« za organizacijo petkovega filozofsko-pogovorno-glasbenega večera z Vasjo Štukljem, vsaj v neki meri, pripišemo kar samoiniciativnosti kamniških dijakov. Le-ti so namreč pred časom začeli z organizacijo pesniških mnogobojev ‘Pest besed’ – naslednji je na vrsti 5. februarja – s čemer so v kotlovniško klet uspeli privabiti tudi nekaj svojih profesorjev oz. profesoric, katerih obzorje sega širše od učilniških sten in šolskega dvorišča. Med njimi je bila tudi prof. Alenka Hladnik, ki ji že dolgo vrsto let uspeva, da iz njene učilnice ne prihajajo zgolj pridni, ampak tudi razmišljujoči dijaki, čemur v prid neizpodbitno pričajo tudi izvrstni dosežki in uspehi, ki jih njeni dijaki oz. »njeni filozofi«, kot jim ljubkovalno pravi sama, dosegajo na maturi in različnih tekmovanjih, vključno s filozofsko olimpijado. Ob obisku poetičnega večera mlade kamniške samooskrbne kovnice stihov je prof. Alenki Hladnik namreč prišlo na misel, da bi bila Kotlovnica morda kot nalašč tudi za organizacijo kakega filozofskega večera, ob dovzetnosti kotlovniških ‘kurjačev’ za vsakršno zanimivo idejo, pa od ideje, do realizacije večera ni minilo prav dosti.
Ob vsem skupaj se iskreno nadejamo, da je bil petkov večer, ob dobrem sodelovanju MC Kotlovnica in GSŠRM, zgolj prvi izmed mnogih, ki bodo v prihodnje še sledili, saj nam tovrstnih dogodkov v Kamniku zagotovo primanjkuje, saj nenazadnje s tem tudi Kotlovnica, po dolgih letih prizadevanj, s sodelovanjem z Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra, s katero si deli domala isto občinstvo, slednjič dobiva tudi svojevrstno priznanje, da ni zgolj prostor instant zabave, kot si predstavljajo nekateri, ki ji ob vsakem sprejemanju občinskega proračuna poskušajo odškrniti nekaj sredstev v korist parih kvadratnih metrov kakega vaškega asfalta, ampak predvsem prostor kvalitetnega druženja (ter tudi izobraževanja) za vse mlade in tudi nekoliko starejše, ki si, razen zabave želijo še nekaj več, dasiravno je to več lahko predstavljeno in podano na zabaven način. Tako kot je bil zabaven tudi petkov filozofski večer, četudi na nekoliko drugačen način, kot si zabavo najbrž predstavlja večina Kamničanov.
