Dijaki kamniške gimnazije se bomo ta teden znova udeležili Mladinskega parlamenta Alpske konvencije, ali na kratko – YPAC-a, ki bo letos potekal že dvanajstič.
Prvič se je namreč zgodil (za nas mlade) že davnega leta 2006 v avstrijskem Innsbrucku. Zanimivo, tudi letos se bo ta simulacija pravega parlamenta odvila prav tam, v mestu ob Innu. Ključna razlika je vsekakor to, da se je takrat govorilo o naravnih virih v Alpah, letos pa je krovna tema »demografske spremembe v Alpah«.
Seveda brez priprave ne gre, nekaj je o temi treba vedeti – ampak brez skrbi, kamniški delegati smo za ta vidik že poskrbeli. Dijaki smo se pred kakšnim tednom odpravili na našo občino, kjer smo se z uslužbencem občinske uprave občine Kamnik gospodom Branetom Golubovićem in gospo Barbaro Strajnar iz oddelka za razvoj in investicije. Dotaknili smo se vseh krovnih tem letošnjega parlamenta, največ prahu pa je (logično) dvignila zadnje čase vse bolj pereča tema – begunci. Govora je bilo seveda tudi o zaščiti narave, trendih zaposlovanja in atraktivnosti alpske regije. Svoje znanje smo poglobili še z obiskom območne obrtno – podjetniške zbornice Kamnik, kjer nam je trende zaposlovanja in poklicne usmeritve predstavila sekretarka gospa mag. Barbara Vrhovnik.
Dijaki smo tako oboroženi s koristnim znanjem in pripravljeni na nove tri dni križanja mečev (metaforično, seveda). Da, le tri. V ponedeljek in petek se bomo namreč bolj kot z diskutiranjem in govorniškimi odri ukvarjali s (kar) 7-urno vožnjo z vlakom – presenetljivo, vem, ampak konec koncev je Tirolska daleč, med »Inomostom« (takšno naj bi bilo slovensko ime za to mesto) in Kamnikom je kar 270 kilometrov zračne razdalje (upoštevši naravno oviro v obliki Alp se razdalja, ki jo je potrebno prevoziti, poveča na neobetavnih 442 kilometrov). Za primerjavo – med našim mestom in Bassanom (lansko lokacijo YPAC-a) zračna razdalja znaša 228 kilometrov, le da jih je treba (v kontrastu z Innsbruckom) v praksi prevoziti »samo« 305. Dolgih potovanj smo sicer vajeni, lani smo se z avtobusom na zasedanje vozili skoraj 6 ur. Letos bodo našo šolo nekateri zastopali prvič, nekateri pa žal tudi zadnjič. S profesoricama – mentoricama se tako sveži rekruti kot veterani nadejamo uspešnega in produktivnega, predvsem pa poučnega parlamentiranja.
Zapisal: Vitja Bizjak