Kamniški košarkarji: Goreči prostovoljci, ki želijo otrokom vrniti sproščenost in igro

Košarka je eden bolj priljubljenih športov v svetu, tudi v Sloveniji, pa je tako tudi v Kamniku? Je Kamnik košarkarsko mesto? O izzivih kamniške košarke je spregovoril David Šućur, glava kamniške košarkarske športne sredine.

Prvi meti na koš so se bojda zgodili na začetku petdesetih prejšnjega stoletja, v telovadnici sedanje OŠ Toma Brejca, ob lepem vremenu pa so se fantje potili na zunanjem igrišču, ki se je leta kasneje preuredilo v druge namene. Devetdeseta košarki v Kamniku niso bila naklonjena, dejavnost je povsem zamrla, vse do pred 16 let nazaj, ko se je dvanajst zanesenjakov odločilo ta šport znova obuditi. Rodilo se je ŠD Mavrica, ki se je nekoliko kasneje preimenovalo v KK Kamnik. Klub je ustanovila skupina gorečnežev, ki je zadevo peljala dokaj preprosto. Rabimo to in to, dobro bi bilo, če bi delali tudi to in tako naprej. Pa so šli in uredili stvari.

To so bila leta, ko se je košarka igrala na blokovskih igriščih. To so bili časi, ko se je vedelo, da se bosta v četrtek ob petih popoldan na igrišču dobili dve ekipi in igrali. Danes tega ni več. Otroci prepogosto ostajajo v zaprtih prostorih, pred računalniki in s pametnimi telefoni v rokah. A krivca ni iskati le v napredni tehnologiji in sodobnem načinu življenja. »Žal je dostopnih igrišč vedno manj. Na nekaterih, na primer šolskih, si nezaželen, nekatere šole so celo zaklepala igrišča, nekatera igrišča so vzeli in jih preuredili v druge namene. Bilo bi pa lepo, če bi se tudi ta igrišča uredila, vsekakor bi bilo dobrodošlo za otroke, da se bi jih več vzpodbujalo k športnim dejavnostim.«

Skozi leta je z ljubeznijo in veliko prostovoljnega dela klub zrasel in danes je organizacija bistveno večja. »Količina dela se je toliko povečala, da že iščemo ljudi, ki bi neko delo opravili. Definitivno je razlika, smo na višjem nivoju, kot smo kdaj koli bili,« pove David Šućur, eden od ustanoviteljev KK Kamnik, danes pa predsednik kluba.

V grobem ta šteje sto članov, ki tekmujejo v vseh starostnih selekcijah – od najmlajših U9, pa vse do članov, ki nastopajo v tretji državni ligi. V pretekli sezoni so v večini mlajših selekcijah igrali v prvi slovenski ligi. Upravni odbor po besedah Šućurja odlično sodeluje s trenerji, člani kluba so zadovoljni z delom. »Je pa res, da pride včasih tudi do slabe volje, ko se kakšne stvari ne da urediti, največkrat zato, ker nimamo urejene infrastrukture, takšne in podobne zadeve pa za upravni odbor večkrat predstavljajo kar hude izzive.« Že ptički na veji čivkajo, da so razmere za dvoranske športe v Kamniku na robu zmogljivosti, a o tem kasneje.

 Malo sredstev, a veliko dobre volje

Finančne zmožnosti kluba so skromne, a se iz leta v leto izboljšujejo. »Igramo se z relativno majhnim proračunom, ampak to ima svoje prednosti. Marsikaj je opravljenega na prostovoljni osnovi, kar pomeni, da se dela z dobro voljo,« pojasni Šućur, svoje čase je bil tudi sam košarkar. Zelo redka so lokalna podjetja, ki se odločijo kakorkoli pomagati. Predvsem pa se za to odločijo takrat, ko v tem vidijo lastne interese. »Najpogosteje pridemo do finančnih ali materialnih sredstev od podjetij, katerih lastniki so starši otrok, ki pri nas trenirajo. Vsekakor moram omeniti Calcit, ki nam izdatno pomaga od samega začetka, tudi v trenutkih, ko nismo bili najboljši, za kar smo jim hvaležni, saj brez njihove pomoči, finančnih izzivov ne bi zmogli.«

Profesionalnega trenerja v klubu nimajo. »Imeli smo ga lani, pa se stvar žal ni izšla po pričakovanjih. Imamo šest trenerjev, vsaka selekcija svojega, in štiri pomočnike trenerjev. Vsi so entuziasti. Letos je prvič v zgodovini kluba, da ima vsak trener svojo selekcijo, prej so imeli po dve ali celo tri.« Trenerji so mladi, le pri najmlajših košarkarjih delujeta dva izkušenejša. »Pri najmlajših, kjer so potrebne izkušnje, imamo dva trenerja, ki sta vrhunska za delo z mladimi. To se nam pozna tudi že pri vpisu, ki je letos večji, kot je bil kdaj koli prej.« K članom se je na trenersko mesto vrnil Marjan Košak, ki je bil včasih prvi organizator igre pri Heliosu iz Domžal.

Košarkarski bazen okrog Kamnika je velik

V neposredni bližini je Helios, blizu je Ljubljana. Bi torej v Kamniku morda morali razmišljati o tem, da bi namensko vzgajali le košarkarsko mladino, bi se morali povezati z Domžalami? »O tem smo se že pogovarjali, imeli smo več sestankov in celo osnutek pogodbe o sodelovanju, ki pa se na koncu ni realiziral. Čutili smo, da v dogovoru ni prave simbioze. Pogovarjali smo se, da bi bili satelitski klub, ki bi vzgajal igralce. Oni bi prišli, izbrali perspektivne, jih vzeli. To bi bilo super, če bi dobili kaj povrnjenega. Pa tega ni oziroma bi morali biti zadovoljni že s tem, da smo svoje igralce predali nekemu renomiranemu klubu. Mi pa moramo trenerje in dvorano ravno tako plačati.« Predsednik kamniških košarkarjev tako zaključi, da je morebitno načrtno sodelovanje z Domžalčani trenutno v statusu quo, prav tako pa si glede na stanje v slovenski košarki, ki, roko na srce, tudi drugod ni rožnato, ne morejo obetati odškodnin od prodanih igralcev. »Problem prodaje igralcev je to, da je v košarki premalo denarja, tako da igralci odidejo v druge klube že samo zaradi renomeja. Mi do sedaj nismo uspeli prodati nobenega igralca. Kot klub si tudi težko predstavljamo, da bi kakšnemu fantu ne bi dovolili izpisa, če ne bi bila plačana odškodnina.«  Kar nekaj kamniških perspektivnih košarkarjev pa je prestopilo v Domžale. V mladinski ekipi, s katero po postali državni prvaki, so bili štirje Kamničani.

Prav tako se v Domžale podajo dekleta, ki si želijo igrati košarko. Kakšnih osem let nazaj so v Kamniku skušali zagnati tudi žensko košarko, a zanjo niso uspeli navdušiti zadostno število deklet, da bi lahko sestavili ekipo. »Problem ženske košarke v Kamniku je bližina Domžal. Tam se igra ženska košarka na zelo visokem nivoju. K nam tako pridejo dekleta stara od deset do trinajst let in igrajo s fanti, ker tekmovalni sistem to omogoča, kasneje prestopijo v Domžale.«  Sanje po ženski košarki so opustili.

Podpora občine, finančna inekcija in urejena športna dvorana

Zakaj košarka v Kamniku ne dosega takšne ravni kot le streljaj stran v Domžalah? Veliko črnila je že bilo prelitega in še več se je o tem govorilo, da občina Kamnik potrebuje skupno vizijo za šport. Mestu manjka športna dvorana, ki bi bila resnično namenjena športu in ne bo le šolska telovadnica, ki je zgolj v popoldanskem času premajhna in prezasedena za vse dvoranske športe, ki jih Kamnik goji. Pa vendarle se moramo ozreti le do sosednjih Domžal, da vidimo primer dobre prakse, kako pomagati športu priti na najvišjo raven. »V Domžalah se je v nekem momentu občina odločila oziroma je zelo pomagala pri odločitvi, da bodo Domžale imele vrhunsko košarko. In pa podjetja. Če želiš postaviti kakovostno šolo košarke, kot jo imajo Domžale, potem potrebuješ kar nekaj vloženega denarja in pa seveda infrastrukturo, ki je v Kamniku nimamo. Rabiš tudi trenerja, ki bo profesionalen in bo na voljo tudi v dopoldanskem času, ko bo hodil po šolah in promoviral košarko ter nabiral bodoče košarkarje. Seveda pa to ne pride kar čez noč, ta rast traja nekaj let in tudi v Domžalah je to trajalo pet let in več, da so načrtno prišli do tega, da imajo danes vpisanih šesto otrok. Moram pa biti pošten in povedati, da so se občinska sredstva v letošnjem letu precej dvignila.«

Šućur poudarja, da bi v občini morali določiti prioritetne športe in ti bi potem morali imeti absolutno prednost pred vsemi ostalimi. »Na tem mestu ne bom trdil, da v ta krog spada tudi košarka. Kot košarkar bom ta šport vedno zagovarjal, sploh, ker je tudi nacionalno visoko uvrščen šport, a zadevo mora urediti občina.« V Kamniku je šport številka ena odbojka, kar je glede na rezultate in sredstva najverjetneje prav. »A vsi se, vključno z odbojkarji, nenehno pregovarjamo za razpoložljivost dvorane.«

Uspeh reprezentance je bistveno povečal zanimanje za košarko

Danes minevata natanko dve leti, odkar je slovenska članska reprezentanca stopila na vrh Evrope. Vsesplošno košarkarsko mrzlico, ki je takrat vladala v Sloveniji, so občutili tudi v Kamniku. V klub se je vpisalo bistveno več mladih, kar pa je tipično za vse športe. Ko reprezentanca doseže odmeven rezultat, zanimanje za ta šport naraste. »S tem, da tu ne govorimo o pravih športnikih, temveč bolj o navijačih. Zaradi vsesplošne evforije je bil vpis bistveno večji, a se je kot vedno izkazalo, da gre za mlade, ki nimajo toliko potrpljenja, ki se niso pripravljeni nekaterim stvarem odreči,  recimo prostemu času. Vidijo le lovoriko evropskih prvakov, ne pa poti do tja.«

Danes se vse začenja znova. Nadpovprečnemu vpisu je sledil nadpovprečen upad. »Dve leti po naslovu imamo to srečo, da imamo znova zelo velik vpis tistih, ki si košarko resnično želijo trenirati. To je tudi posledica naše aktivne promocije po šolah, kjer otrokom in staršem skušamo prikazati, da je košarka mnogo več kot šport, da je način življenja.«

V letošnji sezoni se v klubu vračajo k osnovam. S tem so začeli že na pripravah, ki so jih konec avgusta izvedli v Slovenj Gradcu, z delom pa bodo nadaljevali v domači dvorani. Pri članih bodo prednost dobili domači, kamniški igralci, ki bodo v prihodnjih letih tvorili zdravo jedro ekipe. »Ne bomo iskali rezultata oziroma vstopa v drugo ligo. Jasno pa je, da če bomo zavohali to priložnost, jo bomo napadli. Naša tiha želja je, da zaigramo v ligi za prvaka. Neuspeh pa bo, če bomo padli v ligo za obstanek.«

Pri mlajših selekcijah je cilj povratek v prve slovenske lige, kamor so zaradi menjave generacij v pretekli sezoni nazadovali. V mlajše selekcije vpisujejo nove člane, želijo si vzgojiti čim več perspektivnih košarkarjev. »Poudarek delamo na prvi triadi, saj so to leta, ko otroke in starše najlažje privadimo na način življenja, ki bo sledil osmim, desetim letom aktivnega igranja. Prav tako pazimo, da dajemo poudarek igri, da v treninge vključujemo veliko iger z žogo, saj je košarka sama po sebi še prekompleksna za to starost.«

 »Otroci imajo premalo časa za igro, za sproščenost. Večinoma so zasvojeni z dražljaji umetne inteligence. Ko otroka enkrat odklopiš od vseh teh naprav, takrat pride nov pritisk, praviloma staršev, da mora biti vrhunski, najboljši. Otrok ima zelo malo priložnosti, da se sprosti in samo igra.,« razmišlja Šućur. Prav zato, pravi, v njihovem klubu pri najmlajših največji poudarek dajejo zabavi, igri, ljubezni do gibanja in športa. Težava včasih nastane, ko v roke dobijo preveč ambiciozne starše. »Starši pogosto zahtevajo, da njihov otrok obiskuje štiri treninge košarke na teden, poleg tega pa še to in ono dejavnost. Poleg šole je tega zelo hitro preveč in otroci tega enostavno ne zmorejo. Tudi otrokom je tekmovanje pomembno, a v prvi vrsti bi se radi igrali.«

Navijači, podprite kamniške otroke z obiski tekem

Uspehi vlečejo gledalce. Tako je pri vseh športih, tako je pri košarki in tako je tudi v Kamniku. Vsepovsod se klubi borijo za svoje gledalce, športni dogodki pa že zdavnaj niso več le tekme, ampak so promocije, hrana in pijača, šovi itd. »Mislim, da to izhaja iz tega, da smo kot družba nastavljeni tako, da mora vse biti ekstra in posebno in tako naprej. Lokalnega in bližnjega ne znamo več ceniti.«

»Ko smo šestnajst let nazaj ustanovili klub, je bila zadeva preprosta. Vsaka tekma je bila dogodek in lokalni derbiji so privabili po 200, 300 gledalcev, čeprav smo igrali v četrti ligi. Danes, če nisi vrhunski in nasploh najboljši, nisi prav veliko vreden.« Danes je gledalcev v kamniški dvorani nekajkrat manj, obisk pa je pogojen z rezultati. Bolj kot so ekipe uspešne, več gledalcev privabijo. Pri košarkarjih se jih nabere med petdeset in sto. Pri mlajših so to večinoma starši igralcev, pri članih pa je oblikovana zvesta baza gledalcev, ki imajo radi košarko.

Košarka je atraktiven šport in če jo radi spremljate po televiziji ali če kdaj tudi sami vržete na koš, potem vam ne bo žal, da si kakšno tekmo ogledate tudi v kamniški hali. »Naše tekme praviloma sodijo v okvir tekem, kjer pade veliko košev, lani v povprečju 78 točk na tekmo. To pomeni, da se kdaj zgodi tudi kakšna stotka. Zelo je dinamično in se splača priti pogledati.«

Morda največji razlog za obisk pa je prav ta, da bo na parketu kamniška mladina, otroci iz vaše in naše soseske.

Pripravila: Mateja Živoder
Fotografije: Košarkarski klub Kamnik – Calcit Basketball