V soboto, 10. oktobra 2015, smo se učenci osnovnih šol Frana Albrehta, Toma Brejca, Marije Vere, Šmartno v Tuhinju, Stranje in Komenda Moste že v zgodnjih jutranjih urah odpeljali z modernim turističnim avtobusom po Gorenjski čez prelaz Ljubelj v Avstrijo.
Pot je bila dolga in ovinkasta, a tudi zelo zabavna, saj smo spoznali prijatelje z drugih šol. Prvi postanek je bil v kraju St. Margareten v dolini Roža, kjer smo obiskali Hišo eksperimentov. Obisk je bil poln zanimivih, zabavnih in poučnih naravoslovnih eksperimentov.
Pot smo nadaljevali po Avstrijski Koroški, ki jo imenujemo tudi »dežela tisočerih jezer in jezerc«.
Čas je bil za malico, zato smo se ustavili pri mogočnem gradu Hochosterwitz (Ostrovica), ki je eden najslikovitejših gradov v Avstriji. Stoji na 160m visoki osameli skalni vzpetini , ki se dviguje nad dolino. Značilnost gradu je 14 obrambnih vrat s petimi dvižnimi mostovi, ki so služili za obrambo pred turškimi vpadi.
Izlet smo nadaljevali po Gosposvetskem polju, mimo Celovca ob južni obali Vrbskega jezera do bisera Maria Wörth (nekoč otok ob Vrbskem jezeru), danes pa najstarejša krščanska naselbina na Koroškem. Zanimivosti kraja so trije sakralni spomeniki – zimska cerkev, poznogotska župnijska cerkev in romanska kostnica. Izkoristili smo lepo okolico in posneli nekaj skupinskih fotografij.
V zadnjem delu izleta smo si na 905m visokem hribu ogledali ponovno odprto in novo razgledno ploščad – Pyramidenkogel, ki velja za najvišji leseni stolp na svetu. Nekateri smo se nanj povzpeli po 441 stopnicah, drugi pa so šli z dvigalom. Vsi pa smo si zaslužili prečudovit razgled na celotno Koroško in njena jezera. Presenetila nas je predvsem mogočnost Vrbskega jezera in vsi grički ter visoke gore v okolici. Ker je 100m visoka ploščad pravo breme za noge smo se odločili, da si pot navzdol olajšamo s toboganom, ki je s svojimi 66m najdaljši tobogan v Evropi.
Dan smo zaključili z vožnjo mimo Vrbe, ki je eno najmodernejših letovišč na Vrbskem jezeru.
Mesto Beljak, ki je drugo največje mesto Avstrijske Koroške, nam je bilo najbolj všeč, saj smo lahko odšli malo po svoje. Nekateri so preizkusili tipične avstrijske specialitete, drugi pa zavili v znano restavracijo s hitro prehrano in preverili svoje znanje nemščine.
Po enournem postanku smo se v večernih urah začeli vračati domov, tokrat skozi predor Karavanke. Vodička turistične agencije Potepuh nam je pripravila tudi zanimiv kviz, s katerim smo ponovili ta dan pridobljeno znanje. Pot nazaj je minila kot blisk, saj smo v tem dnevu vsi zelo uživali in nihče še ni želel domov. Želimo si še več takih izletov.
Nataša Resnik in Živa Šubelj 9.b, OŠ Frana Albrehta
