Na območju nekdanje smodnišnice, kjer je bila nedavno tega odkrita večja količina nevarnih snovi, je bilo v zadnjih dveh letih zaznati obsežna gradbena in zemeljska dela ter druge posege v prostor, ki pa so bili povečini izvedeni nelegalno in brez ustreznih dovoljenj, saj Upravna enota Kamnik v letih 2016 in 2017 ni izdala nobenega gradbenega dovoljenja, niti ni prejela nobene morebitne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na območju nekdanje Kemijske industrije Kamnik.
Nevarne snovi
Konec maja je precejšnjo pozornost in zaskrbljenost občanov glede nekdanjega KIK-a vzbudila informacija, da se v nezavarovanih in lahko dostopnih skladiščih nekdanjega KIK-a nahaja večja količina nevarnih snovi in kemikalij, četudi naj bi bilo omenjeno območje v celoti očiščeno že v letih 2013 in 2014.
Kljub temu so policisti in inšpektor Ministrstva za okolje in naravo, v omenjenih skladiščih, ki naj bi bila po odhodu vojske, ki od 18. 11. 2013 do 14.11. 2014 izvajala čiščenje, očiščena in izpraznjena, odkrili od 3 do 4 tone različnih nevarnih snovi oz. odpadnih surovin, ki so se uporabljale za izdelavo pirotehničnih izdelkov in bi lahko pomenile grožnjo za naravo in okolje. Njihovo odstranitev je Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata za okolje in prostor, 31. 5. 2017, naložilo stečajnemu upravitelju družbe KIK Kamnik d.o.o v stečaju, ki mora omenjene nevarne snovi odstraniti najkasneje do 15. junija 2017.
Črnograditeljska stihija brez vsakršnih dovoljenj
Odkritje nevarnih snovi na območju nekdanjega KIK-a, pa je obenem več kot nazorno pokazalo in razklilo, da znotraj vse bolj razpadajočega smodnišničnega zidu, kjer so bila v zadnjih dveh letih izvedeni številni zemeljski in gradbeni posegi, vlada domala povsem nenadzorovana stihija oz. pravi rušilno-gradbeni kaos, v katerem, vsaj tak je občutek, vsakdo počne domala kar hoče, tako državni, kot tudi občinski organi nadzora, pa so pri vsem skupaj očitno povsem zaspali, ali bolje rečeno, povsem zatajili.
Temu v prid najbolj zgovorno pričajo podatki, ki so nam jih na našo zahtevo posredovali z Upravne enote Kamnik, v katerem navajajo, da UE Kamnik letih 2016 in 2017 ni izdala nobenega gradbenega dovoljenja, niti in prejela vloge za izdajo le-tega oz. kot navajajo:
»Iz uradnih evidenc dokumentarnega gradiva o rešenih in nerešenih upravnih zadevah z delovnega področja prostora je razvidno, da na Upravni enoti Kamnik v letih 2016 in 2017 nismo izdali nobenega gradbenega dovoljenja, niti nismo prejeli nobene vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na območju nekdanje Kemijske industrije Kamnik.«
Upravno enoto Kamnik smo zaprosili tudi za informacijo kdaj in kolikokrat so omenjeno območje obiskali organi nadzora oz. pristojne inšpekcije ter kakšne so bile njihove ugotovitve, vendar so nam odgovorili: »Do danes od inšpekcijskih organov nismo prejeli v vednost nobene odločbe. Ne razpolagamo pa tudi s podatkom kdaj in kolikokrat so omenjeno območje obiskali organi nadzora oz. pristojne inšpekcije ter kakšne so bile njihove ugotovitve.«
Dovoljenja ima edinole Schlenk
Nam pa je UE Kamnik postregla tudi z zanimivimi z dodatnimi pojasnili, in sicer, da iz uradnih evidenc o rešenih upravnih zadevah z delovnega področja prostora izhaja, da so na UE Kamnik enoti v zadnjih letih izdali nekaj gradbenih in uporabnih dovoljenj edinole investitorki družbi Kamnik – Schlenk, d.o.o., in sicer letu 2015, ko so izdali gradbeno dovoljenje in nato v letu 2016 še uporabno dovoljenje za rekonstrukcijo dela strehe nad napravo za odgorevanje AL folij, ki se nahaja v objektu št. 147, v območju zazidalnega načrta K26 Schlenk (na zemljišču parc. št. 496/18 in 496/16, k.o. Kamnik) ter leta 2017, ko je bilo izdano uporabno dovoljenje za ekološki plato na zemljiščih parc. št. 496/12 in 496/16 k.o. Kamnik, za katerega je upravna enota izdala gradbeno dovoljenje že v letu 2007 in se prav tako nahaja v zazidalnem otoku, ki se prostorsko ureja z Odlokom o zazidalnem (lokacijskem) načrtu območja K 26 Schlenk.
V letu 2013 je bilo družbi Kamnik – Schlenk izdano tudi uporabno dovoljenje za rekonstrukcijo severnega dela proizvodno skladiščnega objekta z oznako št. 23/1 v območju K26 Schlenk (na zemljiščih parc. št. 493/2, 496/12 in 496/16, vse k.o. Kamnik), za katero je upravni organ izdal gradbeno dovoljenje v letu 2013. V letu 2013 pa je bilo družbi Kamnik – Schlenk izdano tudi potrdilo, da ima objekt uporabno dovoljenje po zakonu za stavbo – skladišče, na zemljiščih parc. št. 496/4 in 496/23 k.o. Kamnik. Potrdilo, da ima objekt uporabno dovoljenje po zakonu (na osnovi 197. člena Zakona o graditvi objektov), pa je bilo v letu 2016 izdano tudi lastnikoma dveh obstoječih stavb (zgrajenih pred 31. 12. 1967), na zemljiščih parc. št. 526/19 in 526/28, obe k.o. Kamnik.
Kaj pravijo inšpekcijske službe?
Za natančne podatke kdaj, kolikokrat in kje je bil na območju nekdanje smodnišnice opravljen inšpekcijski nadzor posegov v prostor oz. gradbenih posegov, smo zaprosili tudi Ministrstvo za okolje in prostor, njihova služba za stike z javnostmi pa nam je posredovala sledeč odgovor:
»Gradbena inšpekcija IRSOP odgovarja, da so v zvezi z območjem opuščene smodnišnice v Kamniku v letu 2017 v sklopu z letnim planom načrtovanih akcij nadzora, uvedli več inšpekcijskih postopkov, (v zvezi z 9 objekti), ki so trenutno v fazi ugotavljanja dejanskega stanja.
Pretežno gre sicer za manjše posege (vzdrževalna dela, manjše rekonstrukcije, nadzidave, prizidave), kjer je težje ugotavljati kaj je bilo predmet rekonstrukcije in kaj je obstoječe (legalno). V posameznih primerih pa ugotavljajo, da je prišlo do bistvenega povečanja ali celo nadomestne gradnje osnovnega objekta, domnevno brez ustreznih dovoljenj (na kar kaže neoznačeno, nezaščiteno gradbišče). Za enkrat inšpekcijski postopki še potekajo in ukrepi niso bili odrejeni.«
Inšpektorske slepe miši
Ob nepopolnem odgovoru Ministrstva za okolje in prostor – le-to v odgovoru ni navedlo vseh zahtevanih podatkov o datumih in številu opravljenih nadzorov – v katerem gradbena inšpekcija navaja, da »gre pretežno za manjše posege«, pri katerih je težje ugotavljati kaj je bilo predmet rekonstrukcije in kaj je obstoječe, se utegne večina Kamničanov, še posebej tistih, ki so bili vrsto let zaposleni v smodnišnici, zgolj grenko nasmehniti, navedbe inšpektorjev pa jemati kot sprenevedanje.
Gre namreč za to, da o stanju območja in objektov nekdanje smodnišnice obstaja obsežno in urejeno dokumentarno ter tudi slikovno gradivo. Pristojni inšpektorji bi morali stopiti le do gradu Zaprice, kjer bi si lahko ogledali ne le multimedijsko predstavitev, ampak celo maketo celotnega kompleksa, z nekaj kliki, pa bi lahko obsežno fotogradivo domala vseh objektov našli tudi na svetovnem spletu. Če že nič drugega, bi na ta način zlahka ugotovili kateri objekti so bili porušeni, kajti nenazadnje je gradbeno dovoljenje potrebno tudi za rušenje objekta.
Odgovornost občine
Dobršen del krivde za nastalo situacijo lahko na nek način, predvsem pa brez kančka slabe vesti, lahko pripišemo tudi Občini Kamnik in njenim odgovornim, ki kljub temu, da so bili na vse skupaj večkrat opozorjeni, z neodločnostjo, predvsem pa nezainteresiranostjo za dogajanje znotraj smodnišnice, kupcem zemljišč ni pravočasno dala jasno vedeti, da znotraj smodnišnice vendarle ni moč graditi in delati kakor se komu zljubi. Občina, predvsem pa odgovorni na občini, so se s tem znašli v precepu lastnega kladiva in nakovala, saj se mora občina kar na enkrat soočati s pritiski vse številnejših lastnikov zemljišč, ki pričakujejo, če ne že kar zahtevajo, da bodo njihovi nelegalni posegi v prostor, ob pomoči spremembe občinskega prostorskega načrta in sprejetjem novih prostorskih aktov, legalizirani.
Krivda lastnikov
Iz odgovora na svetniško vprašanje Aleša Lipičnika (Povezava: Ali je stihija znotraj Smodnišnice v nasprotju z interesi občine in občanov?) , pa je moč razbrati, da so za svoje nadaljnje morebitne nadaljnje težave krivi predvsem lastniki zemljišč sami, bodisi zaradi prenagljenosti, še bolj pa zaradi neupoštevanja določil in zakonodaje.
Stališča Občine Kamnik so namreč jasna, kajti do sprejetja OPPN je na celotnem območju dovoljena sanacija površin (sanacija v zvezi z nevarnimi snovmi). Do sprejetja novega OPPN so možna samo investicijska vzdrževalna dela, novogradnje objektov pa niso možne. Dovoljena je zgolj uporaba obstoječih stavb in proizvodnih objektov, brez gradbenih posegov, ki bi spreminjali njihovo zasnovo.
Za vse posege, ureditve in vzdrževalna dela na zunanjih površinah ob objektih, ki niso proizvodne površine, pa je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
Kako popustljiva bo Občina Kamnik in njeni odgovorni, še posebej ob vse hujših pritiskih, pri odstopanju od stališč, ki so v interesu občine in občanov, pa se utegne razkriti že kaj kmalu, ko bo na vrsti sprejemanje novih oz. spremenjenih prostorskih aktov, pri čemer se občani nadejajo, da Občina Kamnik ne bo, namesto naravi in ljudem, znova postala kapitalu in izsiljevalskim kapitalskim interesom podrejena ter črnograditeljstvu prijazna občina.
Občani zahtevajo red in stalen nadzor
Občani, ki povečini, četudi morda živijo v neposredni bližini, sploh niso seznanjeni, ne z dogajanjem znotraj smodnišnice, ne z morebitnimi vplivi tamkajšnjih dejavnosti na zdravje in okolje, zato vse glasneje ter povsem upravičeno pričakujejo, da pristojne službe in organi na območju nekdanje smodnišnice končno vzpostavijo red ter stalen nadzor, predvsem pa, da takoj in učinkovito ukrepajo zoper vse morebitne kršitelje in ustavijo vse nadaljnje nelegalne posege v okolje in prostor.
