V Kavarni Veronika se je včeraj zvečer, v izvedbi zakoncev Katje in Simona Skalarja, odvil kulturni, glasbeno-poetični večer posvečen dvema slovenskima velikanoma, Ivanu Cankarju in Rudolfu Maistru.
Kavarniški večer, ki je bil, kot nalašč za predpraznični čas, obenem oslajen tudi s pokušino penin, je postregel s prav posebno glasbeno poslastico, ki sta jo, z uglasbenimi poezijami Ivana Cankarja in Rudolfa Maistra, pripravila zakonca Katja (vokal) in Simon Skalar (klavir).
Vsako pesem sta naprej recitirala in nato še glasbeno dopolnila, pri čemer so obiskovalci lahko najprej prisluhnili Maistrovim pesmim Naprej, Rdeče rože, Nazaj pa jih ni, Zimski večer in Pomlad, katerih besedila je spisal Maister, uglasbil pa Simon Skalar.
Maistrovemu poetičnemu venčku je sledil še šopek pesmi Ivana Cankarja: Kam, o kam je šla moja mladost, Otožnost se je tiha, Sedela v polumraku sva in Odkar me ljubiš, konec kulturnega kavarniškega večera pa je Simon Skalar zaključil s pomenljivo mislijo: »Vsak narod obstaja, oziroma je živ, dokler ima svojo kulturo.«
V letošnjem letu je minilo 100 let od prezgodnje smrti pisatelja, esejista in politika Ivana Cankarja, prav tako pa tudi sto let bojev za severno mejo, zaradi česar je bilo leto 2018 tudi Cankarjevo in Maistrovo leto.
Katja Vavpetič
