V Kavarni Veroniki se je včeraj odprla razstava o manj znanem Rudolfu Maistru, ki ni bil zgolj general, z odprtjem razstave Manj znani Maister – poet in bibliofil ter kamniško ponovitvijo dela projekta Univerzitetne knjižnice Maribor, pa se, čeprav v Kamniku še ne povsem, zaključuje tudi letošnje Maistrovo leto.
Brez poguma in odločnosti generala Rudolfa Maistra bi bila Slovenija danes gotovo drugačna, kot je. Njegovo vlogo, ki jo je leta 1918 odigral v tistih usodnih trenutkih za slovenski narod, ko so se postavljale še nikoli začrtane meje po razpadu velike Avstro-Ogrske monarhije, bolj ali manj poznamo. Manj pa so znani tisti vidiki njegove osebnosti, ki ga opredeljujejo kot široko razgledanega kulturnika, humanista in umetnika. Poleg tega, da je tudi slikal, je bil strasten bibliofil in tenkočuten poet. Njegova poezija je bila navdih številnim slovenskim skladateljem in nekatere pesmi so celo ponarodele.
Obiskovalce sinočnje prireditve v Kavarni Veronika je nagovorila soavtorica projekta in razstave dr. Vlasta Stavbar, medtem ko je njena kolegica in prav tako sooavtorica, dr. Karmen Salmič Kovačič poezijo Rudolfa Maistra na dogodku interpretirala, dramski igralec in šansonjer Jure Ivanušič, ki je Maistrova besedila uglasbil, pa je taiste pesmi tudi odpel.
Med razstavljenim gradivom v Kavarni Veronika, si lahko ogledate tudi fotografije Maistrove knjižnice UKM, ki je izjemna bibliofilska zbirka, sama knjižnica pa je posebnega kulturnega pomena za Republiko Sloveniji in za mesto Maribor, saj je povezana z eno izmed ključnih osebnosti slovenske zgodovine 20. stoletja, zaradi česar je bila v letošnjem letu razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.
Katja Vavpetič
