Če bi v teh dneh za vsakič znova zastavljeno vprašanje »Kdaj bo voda?« po močno poškodovanih ceveh vodovodnega omrežja stekla samo ena kapljica vode, bi bil Kamnik najbrž znova povsem poplavljen.
Voda zagotovo bo, vendar točnega odgovora na to vprašanje v tem trenutku ne morejo podati niti komunalni delavci, niti vsi drugi, ki se že nekaj dni in noči zapored z vsemi močmi trudijo, da znova vzpostavijo vsaj zasilno oskrbo z vodo.
Nekje jim je to že uspelo, drugje pa jim še bo. Morda že danes, morda jutri, morda šele čez nekaj dni, ampak zagotovo jim bo uspelo, čeprav so že do konca izmučeni.
Trudijo se, res se trudijo, o tem smo se lahko večkrat prepričali tudi na lastne oči.
Tekom današnjega celega dne komunalni delavci, med katerimi je kar veliko takšnih, katerih domovi in družine so prav tako brez vode, če ne celo poplavljeni ali ogroženi s plazovi, hitijo odpravljati še druge napake in s prevezavami omrežja, da bi imela vodo vsaj še kaka ulica več.
Okvar in napak pa je nekajkrat več kot vseh, ki hitijo z delom, da kar največ prebivalcev naše občine dobi vodo. Tako na vodovodnem omrežju Iverje, kot na vodovodnem omrežju Kamniška Bistrica, ki je prav tako močno poškodovano, kot oni iz mesta, ter povsod drugje, kjer vode zaenkrat še ni.
Marsikdo, ki je v teh dneh, na takšen ali drugačen način potožil, da se ne more stuširati, da je voda za splakovanje stranišč težka in podobno, se najbrž ne zaveda razsežnosti in obsega vseh okvar, ki jih je povzročila ujma, saj vodo iz pipe in z njo povezano udobje jemlje kot nekaj samoumevnega. Vendar ni, voda je dragocena in tudi ko bo znova pritekla iz suhih kamniških pip, se je potrebno zavedati, da se bo moralo preteči še kar nekaj vode, da bo oskrba s pitno vodo znova normalna oz. takšna, kot smo je bili vajeni pred katastrofalno ujmo.
Zato si položite na srce, da je in bo potrebno z našo vodo, bodisi tam, kjer je že pritekla, bodisi tam, kjer jo še vedno nestrpno čakate, še kar nekaj časa potrebno ravnati in gospodariti skrajno skrbno in racionalno, kajti za vsak liter vode, ki ga boste sami porabili preveč, bo prikrajšan nekdo drug.
Uporabljajte jo zgolj za nujne, ampak res nujne življenjske potrebe, prUmazano perilo in posoda bosta najbrž lahko še nekoliko počakala kak dan ali dva, morebitno namakanje pod toplim tušem ali v polni kadi, pa naj bi se vam še tako prileglo, pa naj bo kratko in racionalno kot lavor in milo. Kako pranje dvorišč, avtomobilov ali česa podobnega, pa naj vam raje sploh ne pride na misel.
Bodite razumni, predvsem pa sočutni in solidarni, saj lahko v nasprotnem primeru brez vode ponovno ostanete tudi sami, četudi bo voda pritekla iz pipe, pa z njo varčujte kot s tisto, ki ste jo morali, v vedrih, posodah in kanglicah v svoje domove prinesti z lastnimi rokami.
Obenem pa bodite tudi razumevajoči in potrpežljivi tudi v svojih komentarjih in kritikah, kajti delavci, ki poskušajo vsaj zasilno usposobiti omrežje se res, prav zares trudijo na vso moč in na koncu suhe cevi se že blešči kapljica upanja. Če jih morda srečate, jim raje namenite kako besedo vzpodbude in zahvale.
Vseeno se v čakanja na vodo se pripravite tudi na to, da vode morda še nekaj časa ne bo. Ampak brez skrbi, slej ko prej bo, po zaslugi vseh, ki se trudijo, ponovno pritekla.
Pa še to. Če vas bo morda zamikalo, da bi v prihodnje znova (že kdo ve katerič) komu zastavili vprašanje »Kdaj bo voda?« ali »Ali se že kaj ve, kdaj bo voda?«, si najprej poskusite odgovoriti na vprašanje: »Kdaj bodo lahko v lastni postelji in pod lastno streho lahko znova spali vsi tisti, ki jim je ujma podrla in uničila hiše?«
Zagotavljamo vam, da vam bo takoj lažje še malce potrpeti.
