Običajno spokojnost petkovega večera v Kavarni Veronika je nocoj, s svojim samozavestnim in glasnim kitarskim nastopom, nekoliko zmotila oz. popestrila, Neja Resnik. Kamniška kitaristka, ki igra avtorsko glasbo, nekakšno mešanico trenutnega navdiha s primesmi španskega melosa, se na svojem nastopu ne ozira na morebitno ignoranco občinstva, ampak se, ne glede na vse, neusmiljeno in s skorajda s športno zagnanostjo sporeče s svojo kitaro s katero imata očitno precej intimno razmerje, ki pa, vsaj sodeč po videnem in slišanem, zna biti na trenutke tudi težavno. Melodije, ki jih iz kitare izvablja Neja Resnik morebiti res niso primerne za igranje podoknic pod oknom drage, če seveda niste pripravljeni tvegati ogročenja sosedov, utegnile pa bi navdušiti kakega mladca iz kovinske, oz. težko kovinske branže, kakršni pa se v zavetje kamniške kavarne zatečejo bolj poredko. Z zagotovostjo pa lahko rečemo, da ob kitarskem recitalu Neje Resnik ni nihče zdolgočaseno dremal.