Dušan Papež je glavni krivec in pobudnik teka na Grintovec.
Po peturni hoji iz doline Kamniške Bistrice do vrha Grintovca je Daretu Božiču, članu PD Mengeš in sodelavcu, obljubil, da bo dal tistemu, ki celo pot teče na vrh, lepo vsoto denarja. Gorski teki so bili takrat še v povoju , zato je bilo takrat Papežu nedoumljivo, da bi lahko nekdo iz doline celo pot tekel do vrha. Besede so obrodile sad, ko so v PD Mengeš leta 1996 res organizirali tek na Grintovec.
Papež je držal besedo in vseh 20 let dajal čedno vsoto denarja za kralja in kraljico Grintovca, tako so krstili zmagovalca. V letih 1996-98 je tek organiziral PD Mengeš, leta 2001 je Papež ustanovil Klub gorskih tekačev Papež in prevzel še organizacijo. Iz zanesenjaških besed se je rodil veliki Grintovec, ki je prerasel v tekmo na državnem in mednarodnem nivoju. Leta 2010 in 2017 teka ni bilo, ker je klub organiziral vrhunski in svetovno odmevni tekmi: svetovno in evropsko prvenstvo v gorskih tekih na Veliko planino.
Takole je v Dnevniku o prvem gorskem teku na Grintovec leta 1996 zapisal novinar Metod Močnik, tudi sam tekač:
» Zadnjo nedeljo v septembru smo končno dočakali dan teka na Grintovec. Najtežji gorski tek v Sloveniji je bil za nekatere tekmovalce osebni izziv, za nekatere tekma leta. Skorajžilo se je 54 tekačev, med njimi pet žensk. Tudi tisto malo verjetno o času se je izkazalo za mogoče. Prvi mož Grintovcev je postal Marjan Zupančič, ki je za pot od doma v Kamniški Bistrici do vrha Grintovca porabil 1:29.45. Na zasneženi vrh z jasnim ozadjem je 1 min 42 sek za zmagovalcem pritekel Ivan Urh, brat Lado Urh kot tretji, Močnik četrti. Marija Trobec je bila s časom 1:51:24 najhitrejša predstavnica tekačic. Kljub snegu, ki je na zadnjem delu poti pričakal tekače in hodce (nihče ni tekel vso pot), je tekmovanje minilo brez nezgod. Za zgledno organizacijo prireditve so poskrbeli nosači opreme, oskrbnika na Kokrškem sedlu, pa gorski reševalci in vsi ostali, posebno pa alpinisti iz vrst AO Mengeš, med katerimi je glavnino dela opravil Dare Božič, ki je skupaj spravil za marsikatero tekmo tudi tisto glavno – sponzorje. Med njimi sta glavno breme nosila Avtoličarstvo Papež in Avtomehanika Cotman.
S tekom na Grintovec se Kamniške planine in s tem Kamnik lahko postavi ob bok tistim alpskim krajem (Chamonix, Lienz, Altenmarkt, Telfes, Morbegno, Forni Avoltri, Garmisch ), kjer že imajo take planinske tekaške preizkušnje. Le redki teki pa se lahko pohvalijo z višinsko razliko 2000 m ( z nekaj metri popusta). »
Leta 1997 je kraljevsko krono in rekord proge za tri leta vzel v roke Igor Šalamun (1:24:03), leta 2002 pa predal krono za dve leti Andreju Mesnerju (1.21:17). 2004.leta so morali slovenski vrhunski tekači predati krono in rekord proge tujim vse do leta 2015.
Kralji Grintovca v letih 2004-2014: Italijan Marco Giardo (1:18:21), Čeh Robert Krupička (1:19:07), Novežan Jon Tvedt (1:17:27), Anglež Ricky Gates (1:19:07), Čeh Robert Krupicka (1:17:05), Eritrejec Azaria Teklay (1:17:27). Rekorder proge od Doma v Kamniški Bistrici ostaja sedanji predsednik svetovne zveze za gorske teke Jonathan Wyatt (1:15:43).
Leta 2014 je bila proga spremenjena: start Pri Jurju, rekorder proge je Kenijec Isaac Kosgei (1:19:30). Leta 2015 kraljevski naziv prevzame Nejc Kuhar (1:19:57), ki mu ga 2016 vzame Eritrejec Mamu Shaku Petro (1:22:30), 2018 pa preda ponovno Nejcu Kuharju (1:25:33).
Kraljice Grintovca 1996-2001: Marija Trobec (1:51:24), Olga Grm (1:53:46), Marija Trobec (1:51:30), Silva Vivod (1:50:46). V letih 2002-2003 je bil cilj članic na Kokrskem sedlu: Ines Hižar (57:36) in Veronika Jurišič (59:03). Ines Hižar je s časom 1:39:19 naziv kraljice Grintovca dosegla leta 2004 in ga predala Čehinji Ani Pichrtovi za štiri leta, le-ta je tudi rekorderka stare proge (1:31:50).
Kraljice Grintovca 2012-2018: Čehinja Iva Milesova (1:39:37), Mateja Kosovelj (1:40:09) s časom 1:32:28 tudi rekorderka nove proge, Karmen Klančnik ( 1:42:36), Italijanka Antonella Confortola ( 1:39:11), Mojca Koligar (1:39:58).
Zaradi ekstremnosti in vremenskih razmer se je spreminjal tudi termin tekov: od začetnega septembrskega snega do zadnje nedelje v juliju, leta 2011 je bil cilj na Kokrskem sedlu (zmagovalca Turek Ahmet Arslan (42:50) in Lucija Krkoč( 55:21).
Menjavali so se kralji in kraljice Grintovca, rekorderji različnih otroških prog , dosegali in presegali rekordi. Za organizacijo ekstremne in vrhunske prireditve je skrbelo v začetku okoli 50 prostovoljcev, število se je dvignilo na 200: zvestih, predanih, srčnih, strokovnih sodelavcev, prijateljev Grintovca, brez katerih tako uspešnih, izjemnih, varnih grintovških tekov ne bi bilo.
Kdo bo na 20. gorskem teku, zadnjem v organizaciji KGT Papež in taktirko Dušana Papeža, prevzel laskava naziva kralj in kraljica? Slovenec, tujec, bo zaradi množičnosti, ker je tek zadnji, padel še rekord? Kje so meje mogočega?
Dušan Papež, organizator in vodja tekmovanja:
V nedeljo, 28. julija, bo spet velik tekaški dogodek, pravi praznik bistriške doline. Ekstremni tek na 2558 m visoki Grintovec z višinsko razliko 1959m na 9,8km dolgi progi je bil vsa leta poseben izziv tako tekačem kot organizatorju. Limit ostaja dve uri in pol zaradi varnosti in spoštljivosti do zahtevne proge, ki je vsa leta od cilja do vrha označena z rumenim trakom. Tekači bodo v 16 kategorijah tekli na različno dolgih progah. Start vseh bo v Kamniški Bistrici na Piknik centru pri Jurju ob 9. uri. Ob 15. uri bo slovesna razglasitev rezultatov z udeležbo častitljivih gostov od bivših kraljev in kraljic, funkcionarjev AZS , predstavnikov medijev in sponzorjev.
Pričakujemo rekordno udeležbo tekačev iz številnih držav sveta, grintovške strmine pa mamijo tudi slovenske odlične kralje višin. Vsak si želi spopasti s častitljivim očakom in 2000 m višinske razlike, posebej še, ker letos zaključujemo z organizacijo teka. Brez nesebične pomoči prostovoljcev od gorskih reševalcev, zdravniške službe, gasilcev, redarjev, civilne zaščite, prijavne službe in časomerilcev ter drugih nepogrešljivih grintovškega ekstrema ni mogoče izvesti. Tek na Grintovec je znan ne samo zaradi izredne težavnosti, ampak tudi zaradi domačnosti, srčnosti in pripadnosti moje družine in številnih pomočnikov, ki so tek vzeli za svojega. Veliko življenjskih zgodb je v zakulisju dvajsetih organizacij, lepih in grenkih, predvsem pa srčnih in za vse nas, ki smo bili del Grintovca, nepozabnih in neponovljivih.
Tekači, pohodniki, navijači, ljubitelji gorskega teka: še zadnjič lepo povabljeni na izjemen športni dogodek .
Mira Papež
