Na gradu Zaprice je včeraj potekalo predavanje na temo bogate stavbne zgodovine Zapric, ki ji je moč slediti vse od začetka štirinajstega stoletja.
Razen tega, da ni – predavanje se je namreč odvilo na dvoru Zaprice, izjemno pomembnem kulturnem spomeniku, ki naj bi bil tudi eden izmed lepših v Sloveniji. Doktor Igor Sapač je zbranim razložil, da čeprav dosledno uporabljamo besedo grad, strokovna besedila Zaprice imenujejo dvorec. A na Zapricah ne stoji niti grad, niti dvorec temveč dvor.
Dr. Sapač je ob pomoči zabavne prezentacije razbijal mite o tem, kako naj bi izgledalo življenje na gradovih, dvorcih in dvorih – poslušalce je verjetno najbolj zabolelo dejstvo o pomanjkanju podzemnih skrivnih rovov, ki pletejo mrežo skritih poti pod gradovi po katerih so princese ubežale zlobnim razbojnikom; rovi so namreč eden izmed mitov, podzemni prehodi, ki so v povprečju krajši od deset metrov pa so bili zgolj uporabljeni za prehajanje med sobami po drugi poti. Sapač je zbranim obrazložil tudi, da so bile premarsikatere kljuke, ki so visele s stropov namenjene ne zapiranju in obešanju jetnikov ampak v bistvu mnogo bolj prijetni alternativi; na kljuke so naši predniki seveda obešali meso in druge dobrote.
V predstavitev Zapric je bil vključen tudi film in različni tridimenzionalni renderji oziroma upodobitve dvora, predavanje pa sta pospremila tudi razstava v veži o stavbni zgodovini in publikacija, ki sta jo Igor Sapač in Zora Torkar objavila letos, in jo je predavatelj poimenoval kar “osebna izkaznica dvora”, osnovna informacija za vsakogar, ki si želi izvedeti več informacij o objektu.
Tako je minil še en prijetno zabaven poučni večer na Zapricah, poslušalci pa bodo morda po prejetem znanju Zaprice nazivali z dvorom namesto z gradom, a močno dvomimo, saj ima beseda grad mnogo preveč prijeten prizvok, ki doda stavbi kanček čarobnosti.
