V nedeljo, 13. oktobra 2024 je župnik Nikolaj Štolcer ob prisotnosti župana Mateja Slaparja, ob pesmi motniškega cerkvenega zbora in velikega števila ljudi od blizu in daleč blagoslovil obnovljeno kapelico na Strmcu.
Spomeniško zaščitena kamnita kapelica zaprtega tipa s trikapno streho, stisnjena med korenine in debli dveh tudi zaščitenih lip na prelazu Strmec, je bila še štiri mesece nazaj v zelo slabem stanju, poškodovano je bilo leseno razpelo z lesenim polihromiranim korpusom v zgornji niši in kip Srca Jezusovega v zastekljenem delu spodnje niše. Danes pa obnovljena in bleščeča pozdravlja pohodnike, ki gredo mimo na hrib Jasovnik ali po evropski pešpoti E6, pa tudi vse, ki z avtomobilom iščejo bližnjico do Trojan ali avtoceste.
Po strokovni oceni ZVKD Kranj sega datacija objekta v sredino 19. stoletja. Kdo je dal kapelico postaviti in v kakšen namen, še ni razjasnjeno, saj v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani v kroniki župnije Motnik ni ohranjenega zapisa o blagoslovu kapelice, ki pa je v tistem času zagotovo bil.
Iz historičnega izpiska v zemljiški knjigi je razvidno, da je bil skoraj 100 let (od leta 1795 do 1892) kot lastnik bližnje hiše in parcel vpisan Primož Mejač, za njim leta 1892 Franc Bervar.
Iz matičnih knjig župnije Motnik sem razbrala, da je Primož Mejač leta 1822 umrl, v hiši Motnik 42 (danes spada pod Zajasovnik) pa je z družino do smrti leta 1851 živel njegov sin Urban Mejač, ki pa je v Franciscejskem katastru leta 1826 vpisan kot lastnik. V letih 1852 do smrti 1873 je tu z družino živel Primož Bervar, ki je popravljal ure, delal križe in obstaja možnost, da je dal tudi kapelico postaviti. A to je le domneva.
Dejstvo pa je, da so se ob njej ustavljali rudarji in sorodniki knapov doma iz Špitaliča, ki so delali v rudnikih Zagorje, Trbovlje in Hrastnik in so se ob praznikih po stezi iz Zajasovnika čez Strmec peš vračali v domači kraj. Vedno so ob njej molili in prižgali svečo. Nekateri se ustavljajo še danes.
Kako je sploh prišlo do obnove?
Ob kapelici se je zadnja leta večkrat ustavil tudi domačin Matej Slapnik in z žalostjo opazoval, kako jo razjeda zob časa. Včasih so rekli, da radovednost ni lepa čednost, tokrat pa se je izkazalo, da tudi radovednost lahko rodi bogate sadove!
Mateja je namreč zelo zanimalo, kako je prijateljica Lidija prehodila Jakobovo pot do Santiaga di Compostelo v Španiji in tako sta z ženo Sabino decembra 2023 v Motniku organizirala njeno potopisno predavanje. Prijazno se je odpovedala honorarju, zato so se skupaj odločili za prostovoljne prispevke. Lidija je predlagala, da se zbrana sredstva namenijo popoplavni obnovi, a ker Motnik ni bil tako katastrofalno prizadet, je Matej dal pobudo, da bi jih dali za obnovo zelo dotrajane kapelice na Strmcu in Lidija se je seveda takoj strinjala.
Matej je šel pred tem že v akcijo. Lastnika kapelice, gospo Marijo in gospoda Marijana je poprosil za dovoljenje, če se obnove lahko lotijo. Zelo sta bila vesela in hvaležna za pobudo, saj bi obnovo sama težko zmogla.
Sondiranje kapelice s strani strokovnjakov ZVKD Kranj junija 2024 je pokazalo, da ni hujših statičnih poškodb, da je bila kapelica poslikana v dveh plasteh, vendar so bile poslikave pred naslednjimi opleski precej uničene. Čez prvi dve poslikavi je bilo vsaj še 11 opleskov – skupaj torej 13.
Poslikana je bila zunaj in znotraj. Najden je bil pas s cofi, črtna obroba in ostanki poslikave, verjetno klečečega angela in popka cvetja s svinčnikom. Na notranji levi strani kapele je bilo najdenih veliko podpisov s svinčnikom.
Na zadnji steni je zanimiva manjša, poglobljena niša. Strokovnjaki domnevajo, da so jo mogoče nekdaj uporabljali kot odložišče za luč, kot kažipot v smeri doline proti Trojanam. Vse kaže, da je bila kažipotna kapelica s kamnitim kropilnikom in skrinjico za darove mimoidočih pomembna točka na poti med dolinama Motnišnice in Bolske.
Kulturnovarstvene pogoje so pri obnovi upoštevali v celoti. Pridobili so več ponudb in za obnovo sklenili dogovor z Boštjanom Borštnerjem.
Pred začetkom del so naredili finančni plan, ki pa ga zagotovo ne bi realizirali brez posluha župana Mateja Slaparja in Občine Kamnik, saj so na razpisu za obnovo sakralnih spomenikov pridobili 3.150 EUR, svoj delež v višini 1.000 EUR sta prispevala lastnika, obiskovalci Lidijinega predavanja so zbrali okrog 700 evrov, veliko del so opravili krajani in Matejevi prijatelji. Tako so mogočni lipi ob kapelici obrezali po navodilih arboristov iz Volčjega Potoka, za kar gre zahvala Primožu in Juriju, ki sta neustrašno in strokovno opravila obrez. Sami so odkopali tudi temelje in odstranili dotrajane stopnice. Za zidarska, pleskarska, krovska dela in za obnovo kipa Srca Jezusovega ter križa je poskrbel gospod Boštjan, s katerim so ves čas lepo sodelovali. Speskani in prebarvani sta skrinjica in železna ograja v sami kapeli; novo je zastekljeno leseno okensko krilo – to je Andrejeva donacija. Dogajanje je ves čas spremljal fotograf Mih.
Obnova je plod velike pripravljenosti krajanov in znancev za urejanje sakralnih objektov v Motniku. Spomladi so že obnovili kužno znamenje – križ z razpelom pod grajskimi razvalinami, po obnovi kapelice pa farane čaka še obnova strehe na farni cerkvi sv. Jurija, kar bo velik zalogaj in se že vnaprej priporočajo za kakšno donacijo.
Čeprav vemo, da Matej tega ne želi slišati, je prav, da se mu za njegovo pobudo, zavzetost, vztrajnost in delo iz srca zahvalimo… Bodimo odkriti: brez njega te obnove ne bi bilo. Matej, hvala da si! Vsem, ki so tako ali drugače sodelovali pri obnovi, sta se tudi lastnika iskreno zahvalila. Vsi pa smo se po blagoslovu še dolgo zadržali na prijetnem druženju ob dobri hrani in pijači, ki sta jo skupaj pridnimi motniškimi gospodinjami pripravila srečna lastnika kapelice.
Marinka Mošnik
Foto: Mih Lindič, Marinka Mošnik, Sabina Slapnik
