Na nas se je s precej jeznim pismom obrnila bralka našega portala, ki je bila v Košišah priča neljubemu dogodku, ko je voznik avtomobila nehote povozil mucka. Tovrstne nesreče se dogajajo domala vsak dan in vse skupaj bi bilo najbrž povsem običajnega, če nesrečno naključje ne bi hotelo, da je nesrečnega mucka povozilo vozilo kamniškega veterinarja, ki je v tistem hitel na pomoč oboleli živini.
Pismo ogorčene bralke
Bralka, ki v Košišah hrani zapuščene oz. potepuške mačke, je dejstvo, da je mucka povozil veterinarski avto oz. veterinar, tako razburilo, da je v pismu zapisala:
»Včeraj, 7. 3. 2018, okoli 17. ure je veterinar Veterine Kamnik pridrvel s svojim veterinarskim vozilom po zelo ozki vaški cesti Košiše nad Kinološkim društvom Košiše in povozil mucka. Veterinar ni niti trznil, ne ustavil vozilo, da bi preveril, ali je žival še živa oz. potrebna pomoči. V bližnjem zapuščenem kozolcu s senom so namreč čez zimo toplejše zatočišče našle 4 mucke, za katere skrbimo oz. jih hranimo nekaj prostovoljcev.
V času, ko je veterinarsko vozilo pridrvelo iz smeri košiških kmetij proti Kamniku, sta bili v bližnjem gozdičku dve očividki – skrbnici, ki sta se ravno odpravljali domov. Po cesti so hodile 3 mucke. Pregled poti je bil zelo dober, prav tako je bil dan oz. dnevna svetloba. Veterinar ni poskušal zavirati, niti se kot rečeno ni ustavil, ko je eno od živali povozil.
Mucek je sicer nekaj časa še dihal, a je precej hitro za tem umrl. Ko smo klicali odgovornega veterinarja, je le ta dejal, da je res vozil na tej cesti “malo hitreje”, a da ne ve, da bi povozil kako žival. Šlo je za zdravo odraslo mačko, težko okoli 5 kg, in veterinar ne ve, da jo je povozil?? Saj če kamenček povozimo, se čuti, kaj šele 5-kilogramsko žival. Po nekem medlem opravičevanju je dejal, da bo moral z nadrejenimi ugotoviti, če je na avtomobilu narejena kakšna škoda.
Da, žalostno. To so veterinarji Veterine Kamnik s posluhom.
Če bi človek vozil normalno, bi imel več kot dovolj časa za zaviranje, saj so bile mucke tam nekaj časa, niso skočile na cestišče naenkrat. Kako hitro mora človek voziti in kako nepozoren mora biti, da na pregledni poti pred seboj ne vidi treh mačk. Gre za cesto, ki je zelo ozka vaška cesta, avtomobili tam poredko vozijo, sprehajajo se ljudje z otroki, psi… In še bolj žalostno od hitrosti in nepozornosti, je, da ko je enkrat ubogo žival povozil, ni ustavil, da bi pogledal, kaj je naredil. Veterinar.
Skrbniki teh muck smo seveda žalostni. Vsak dan se po dvakrat dnevno vozimo od doma na ta predel, da nahranimo te mucke,ki so tu že leta in bi bile še leta, če ne bilo takih nesreč. Mucke smo tudi steriliziralii, rojene so zunaj v divjini nekatere so pritepene, ali jih je kdo pripeljal in zapustil, a so z nami, in mi z njimi in za njih skrbimo po naših najboljših močeh. Mucka, ki jo je povozil veterinar, prisrčna Panda, pa je z nami že od majhnega, najmanj 10 let. Bila je popolnoma zdrava in vitalna žival, preživela vse mrzle dni, a prvega sonca po dolgem času danes ni dočakala.
Res žalostno. A da bo vsaj veterinarjevo vozilo celo.
Prosila bi, če objavite to novico, ne zato, ker bo kaj lažje, naše prijazne in prisrčne Pande ni več, tudi ne zato, ker bi Veterina Kamnik po svojem profesionalnem (in človeškem!) poslanstvu bila dolžna ravnati drugače, ampak zgolj kot opozorilo, da veterinarji in podobni pazijo, kako vozijo po tej ozki vaški cesti. In katerikoli cesti, kjer je omejitev 30 km – 50 km na uro. Morda pa bo v prihodnje ohranjeno vsaj kakšno življenje. In če bo vsaj eno, bo vredno.«
Odgovor veterinarja
Ker ima vsaka zgodba dve plati, smo pismo naše bralke posredovali tudi na Veterino Kamnik in veterinarja, ki je bil udeležen v mačji prometni nesreči, zaprosili za pojasnilo in odgovor.
Veterinar, s katerim smo govorili tudi po telefonu, nam je dejal, da neljubi dogodek, ki se je primeril v Košišah, iskreno obžaluje, v odgovoru, ki nam ga je posredoval po elektronski pošti, pa je zapisal:
»Sem veterinar Veterine Kamnik, ki je v sredo, 7.3.2018, okoli 17. ure domnevno povozil potepuško mucko.
Prebral sem pismo »skrbnika« povožene mucke, ki me je zelo prizadelo. Zato sem se odločil, da napišem še mojo plat zgodbe.
Sem domačin, zato me je ta zgodba še toliko bolj pretresla in pisanje skrbnice še toliko bolj prizadelo.
Že od malih nog sem imel živali rad in že takrat sem vedel, da ko bom odrasel se bom z njimi tudi ukvarjal. Odraščal sem na kmetiji kjer je bilo veliko dela z živalmi in se kasneje odločil, da kljub zelo zahtevnemu študiju, ki ga Veterinarska Fakulteta zahteva od kandidatov v to vložim vse, da postanem veterinar.
Tistega dne sem bil klican na kmetijo v Košišah, kjer sem storitev uspešno opravil, vmes pa prejel novo naročilo, nujen primer, saj je bilo rečeno, da je žival v zelo slabem stanju.
Na žalost veterinarji pri svojem delu nismo upravičeni do zvočne ter svetlobne signalizacije, ki bi opozarjala, da smo na nujni vožnji in bi v tem primeru lahko rešila pokojno mucko.
Spomnim se trenutka, kako sem se približeval lokaciji nesreče in na desni strani cestišča zagledal oranžnega mucka. Zapeljal sem skrajno levo na rob cestišča kjer so bile kepe ter spluženi sneg, ter obvozil mucka. Ustavil se nisem, ker sem v vzvratnem ogledalu videl nepoškodovanega mucka, v mislih pa sem imel nujen primer, ki me je čakal.
Kasneje me je klical sodelavec in mi sporočil, da ga je klicala gospa in ga napadla, češ kaj se gremo, kako smo lahko tako neodgovorni, … Sodelavca sem prosil za telefonsko številko gospe, ki ga je klicala, da se z njo pogovorim tudi sam ter ji povem svojo plat zgodbe, a si sodelavec telefonske številke ni zapomnil.
Zvečer me je gospa klicala in bila v komunikaciji zelo ostra, da ne rečem žaljiva. Naj omenim, da sem tisti dan začel z delom ob 6:30 in zadnji primer zaključil ob 21:00. Verjemite mi, da si po takem dnevu izžet od dela in nisem bil pripravljen na ta pogovor, sploh pa na pogovor v takšnem agresivnem tonu.
Res mi je žal za nesrečo, ki se je zgodila!
Obenem pa bi rad povedal, da sem tudi vsaj nekoliko nejevoljen zaradi ravnanja gospe skrbnice, ki je, kot je sama napisala, mucke videla dlje časa ležati na cestišču in se ji to ni zdelo nevarno. Nekako ne razumem, da nekdo hrani živali tik ob cesti in s tem nehotno spravljala v nevarnost tako ljudi kot živali.
Hudo mi je za žival in upam, da bomo tudi zaradi tega primera v prihodnosti vsi bolj previdni, tako mi veterinarji, kot tudi skrbniki potepuških živali.«
