Dr. Ana Lavrič, znanstvena svetnica na Inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU, je umetnostna zgodovinarka s širokim obsegom dela. Njeni znanstveni prispevki vseskozi temeljijo na starejših pisnih virih. Njene specialnosti so: umetnostno naročništvo in zbirateljstvo, kulturna zgodovina s težiščem na obdobju od 17. do 19. stoletja, predvsem pa vloga škofov in škofij v naši umetnostni dediščini. Nepresežna sta njena znanstvena študija o vlogi ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti in znanstveno delo o pomenu vizitacij ljubljanske škofije kot vira za umetnostno zgodovino ter prav tako vloga ljubljanskih škofov v likovni umetnosti; zgodovino naše ljubljanske stolnice pa pozna najbolje od vseh dosedanjih raziskovalcev.

Zadnje desetletje svojega delovanja je namenila umetnostnemu naročništvu, mecenstvu, zbirateljstvu in nasploh kulturni zgodovini starejših obdobij z objavo virov, ki so prispevali nove ter temeljne podatke o naših starejših slikarjih, kiparjih, arhitektih in drugih umetnostnih olepševalcih; predvsem v Ljubljani, a tudi v drugih krajih Slovenije. Naj omenimo samo zgodovino baročne Komende, z vlogo župnika Petra Testaferrate in njegovega naslednika Petra Pavla Glavarja ter njunim vplivom pri barokizaciji spomenikov. Ob zgodovini ljubljanske stolnice, vlogi ljubljanskih škofov, predstavitvi in raziskavi njihovih upodobitev se v zadnjem času dotika tudi umetnostne zgodovine mariborske škofije, že pred leti pa je orisala poskus ustanovitve novomeške škofije v 17. stoletju. Njene razprave so prav zaradi dela na izvirnih arhivskih virih temeljne raziskave slovenske umetnostnozgodovinske stroke, ki trdno stojijo in mimo katerih ne bo mogel nihče, kdor se bo z njimi še naprej spoprijemal. Po njeni zaslugi smo spoznali veliko doslej nepoznanih umetnikov, domačinov in tujcev: slikarjev, kiparjev, arhitektov in drugih umetnih obrtnikov, ki so delali v Ljubljani (za jezuitsko in uršulinsko cerkev, za ljubljansko stolnico, za cerkev sv. Krištofa, da naštejemo samo nekatere).

Tematiki marijanske ikonografije, ki jo bo vsaj v delčku skušala predstaviti v Maleševi galeriji, se posveča z velikim veseljem že od vsega začetka, kar je vidno iz številnih razprav, ki jih tukaj ni moč našteti. V razpravah in predavanjih je v marsičem dopolnila poznavanje marijanskih upodobitev pri nas. Predavanje s temo: Marija zavetnica s plaščem na Kamniškem se navezuje na eno od slik na pričujoči razstavi, katere pobudnica je bila tudi sama.

Vljudno vabljeni!