Pridite z nami na čarobno potovanje s potujočim gledališčem, kjer risbe oživijo, zgodbe poletijo in uganke nasmejejo vsakogar!

Doživite čarobnost kamišibaja, japonskega načina pripovedovanja zgodb v slovenščini.

Zgodba o kamišibaju

Nekoč, nihče ne ve, ne kje, ne kdaj. Ne, ne bo šlo. Pri tej zgodbi vemo: pred nekaj več kot stoletjem in to na Japonskem. Tedaj in tam je vzniknil kamišibaj, pripovedovanje ob ilustracijah, ob malem odru z japonskim imenom – butaju. Zametki se najdejo že mnogo prej, v rokah budističnih menihov, ki so ob slikah na svitkih pripovedovali zgodbe. Kot medij, največkrat v službi preprostega uličnega prodajalca sladkih prigrizkov, pa je pred izumom televizije pomenil najbolj razširjen način širjenja vsakršnih zgodb med ljudi. Odkar je to nalogo prevzel ekran vseh možnih pojavnih oblik, je kamišibaj postal nič manj kot umetnost, ki je z Japonske našla poti na vse konce sveta. V Slovenijo sta kamišibaj pred dobrim desetletjem prinesla vsestranska umetnika in strokovnjaka Jelena Sitar in Igor Cvetko, ki sta v kamišibaju prepoznala umetniške potenciale, ki se jim tudi pri nas ne moremo načuditi vse od tedaj.

Kamišibaj je tako že zdavnaj prerasel uporabo v pedagoškem procesu, saj prenese pravljice vseh vrst, resne zgodbe in humorne anekdote, poezijo, šalo, uganko ali legendo. S preprostostjo butaja,  lesenega odra, ki je kot okno ali neke vrste ekran za ilustracije, navadno v velikosti A3, s kamišibajkarjem, prisotnim v trenutku, z besedo, primesmi igre, mimiko in čustvi, nenazadnje pa z intimno bližino publike, ki jo posrka nekajminutna pripoved, se oblikuje vedno unikatna predstava. In zato kamišibaj raste, raste skupnost ljubiteljev in tudi izvajalcev, ki ne rastejo le številčno, temveč tudi navznoter, z znanjem, izkušnjami, ki jih na seminarjih nesebično razdajajo prvaki kamišibaja pri nas, nastaja pa vse več avtorskih kamišibajev.

Vsako leto se zgodi več velikih festivalov kamišibaja, med drugim tudi največji evropski mednarodni festival Beli delfin v Piranu, festival narečnega kamišibaja v Štanjelu in državno srečanje, ki ga je letos gostila Gorica. Tudi Kranj se lahko pohvali s tradicionalnim festivalom Kamišifest, ki je bil lani že 10. po vrsti. Po Sloveniji se zadnje čase kar vrstijo kamišibajski dogodki, ki so vedno stičišče dobrih zgodb in dobrih ljudi. In zato, ker prihaja tako od znotraj in seže globoko, je zgodba o kamišibaju pravzaprav šele dobro začeta.