Marljivi in prizadevni člani Turističnega društva Tuhinjska dolina so v Snoviku minuli vikend pripravili še eno zanimivo in nadvse prijetno etnološko prireditev, ki so jo tokrat posvetili mlinarski dediščini nekdanjih Tuhinjskih mlinov, mlinarjem, moki in kruhu.
Letošnji etnološki dnevi v Snoviku, ki jih že štirinajst let zapored prirejajo neumorni člani in članice TD Tuhinjska dolina, v društvu jih deluje že prek sto, so tudi letos postregli z nazornim prikazom različnih kmečkih in rokodelskih del.
Ker pa so tokratne etnološke dneve posvetili mlinarski dediščini Tuhinjske doline, si je bilo moč v prireditvenem šotoru pri Termah Snovik, tokrat moč ogledati nazorne prikaze del, ki jih je potrebno opraviti, da iz požetega žita pridemo do moke, kruha in drugih okusnih pekovskih izdelkov.
Snope žita, so najprej s cepci zmlatili spretni mlatci, nekako od sredine 19. stoletja naprej pa tudi mlatilnica oz. smukalnik, kar je v marsičem olajšalo naporno in zamudno vihtenje lesenih cepcev.
S tem pa dela še niti najmanj ni bilo konec, saj je bilo potrebno dobljeno zrnje še prej očistiti plev in smeti, kar so najprej počeli z rešeti in velnicami, kasneje pa pretežno s pomočjo vejalnikov oz. »pajklnov«, v katerih so se pleve, prah in smeti z žita očistile s pomočjo prepiha, ki so ga ustvarjale vetrnice.
Šele, ko je bilo žitno zrnje dobro očiščeno in ravno prav suho, pa je žito lahko romalo v mlin, kjer so ga, zaradi nenehnega hrupa nemalokrat tudi naglušni mlinarji, med mlinskimi kamni zmleli v moko, kar je prav tako zahtevalo kar precej znanja in spretnosti.
Žal večine izmed starih mlinov, ki so nekoč stali ob rekah in potokih ni več, četudi so nekdaj, ko se je žito mlelo v moko zgolj za sprotno porabo, mleli domala vsakodnevno.
Če se že niso ohranili mlini, pa so se k sreči ohranili številni recepti jedi iz moke, ki jih iz roda v rod prenašajo tuhinjske gospodinje, ki so s slastnim domačim kruhom, potico, žganci, domačimi nudeljci in sladkimi dobrotami, kot že ničkolikokrat doslej, obiskovalcem postregle tudi na tokratni prireditvi.
Prireditev sta si prišla ogledat tudi kamniški župan Matej Slapar in župan Občine Dol pri Ljubljani Želko Savič, v nagovoru vsem zbranim, pa je predsednik TD Tuhinjska Dolina in prokurist Term Snovik spomnil, da je bil včerajšnji dan nekaj posebnega, a ne zgolj zaradi prireditve, ampak predvsem zaradi tega, ker je 25. avgusta 2019 minilo natanko 25 let od postavitve prvega pilotnega bazena Term Snovik.
Za kulturni program in popestritev etnološke prireditve v Snoviku, ki jo je povezovala Manja Žebaljec, so s svojimi nastopi poskrbeli Godba Tuhinjska dolina, Ljudski pevci iz Tuhinjske doline, harmonikar Boštjan Zajec ter mladi pevki Polona Trebušak in Ana Urankar, nastopom in uradnemu delu prireditve, pa je sledila zabava ob veselih in poskočnih vižah Ansambla Šus.
Foto utrinki s 14. etnološke prireditve v Snoviku
