Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
Kamniška občina je kar velika, saj ima kar dvaindvajset krajevnih skupnosti (KS). Vsaka s svojo zgodbo in ozadjem tvorijo celoto, ki izvira iz preteklosti, nas spremlja danes in vodi v prihodnost. Zgodbe so lepe in tragične, vesele in žalostne in taka je tudi zgodba povezana s krajevnim praznikom KS Sela. Predsednik KS Primož Pirc, ki je dal pobudo za prav posebno doživetje selskega krajevnega praznika v sodelovanju gospodarjem in mladimi rodovi na hribovski domačiji Lojzeta Kuharja, po domače »Pr’ Livk«.
Povabilu se je prijazno odzval tudi podžupan Igor Žavbi. Zbrane krajane je v svojem nagovoru spomnil dogodkov, na Sovinji peči, 15 oktobra leta 1944. To ni bil le govor kot so običajni ob takih shodih, temveč čuten in tragičen vpogled skozi tunel časa vse tja v tiste dni… kot jih je zapisal Jure Vulkan, eden od partizanov, ki so prvi prišli na mesto dogodka tistega žalostnega dne. Da se zgodba ne bo izgubila v izrečenih besedah današnjega čudovitega jesenskega dne, menim, da jo je treba zapisati spet in spet. Takole se je zgodilo na Livkovi in Brl`čevi domačiji (povzetek):
»… naša partizanska enota se je vračala mimo domačij na Selih in zagledali so črn dim iznad bližnjih osamljenih kmetij. Ko so prispeli, so ugledali le še črne ruševine hiš, hleva skednja Livkove in Brl’čeve domačije … Brl’čev Lojze je v obupu klical svoje domače in z golimi rokami kopal po še vročem kamenju ruševin. Njih pa nikjer. Soborci so mu preprečili, da bi šel v ostanke hleva, kjer so bili zverinsko umorjeni njegovi bližnji in Kuharjevi. Nikdar več jih ni videl. Ni mogel verjeti, da je izgubil celo družino, in jo je po tem dogodku še dolgo iskal. Kasneje so okupatorji našli tudi njega in ga odpeljali v taborišče Frankolovo, kjer je končal med stotimi obešenimi. Brl`čeve družine ni več.
Šestnajst imen je danes zapisanih na spomeniku Pr’ Livku. Šesnajst žrtev, enajst tistih, ki so zgoreli na domačiji ter Brl`čev Lojze in še štirje, ki so padli v okolici, v nemški ofenzivi leta 1944. Vsako posebej nas opominja kam vodita nestrpnost in sovraštvo.
Podžupan Igor Žavbi je poudaril, da je kraj kljub tragični zgodovini danes cvetoč v mnogih pogledih. Tako razvojnem, infrastrukturnem kot demografskem. KS Sela se zelo razvija, a je zelo razgibana, z veliko cest, ki jih je treba vzdrževati, stalne vremenske neprilike, ki jih je potrebno sanirati kar za Občino Kamnik predstavlja kar veliko breme. Na tem področju je še precej dela, predvsem na cesti proti Studencam. KS Sela je zelo aktivna, tako na kulturnem športnem področju kot tudi na področju gasilstva, saj imajo KS Sela tudi dobro delujoče gasilsko društvo.
Tudi kulturno udejstvovanje krajanov KS Sela je vedno bolj opazno in na današnji prireditvi smo lahko poslušali učenke in učence podružnične šole Sela, ki so nam ob mentorstvu učiteljic Nataše Klopčič, Alenke Juhant, Polone Ravnikar in učitelja Petra Pogačarja zapeli Kekčevo pesem in venček veselih pesmic.
Miro Potočnik, predstavnik kulturno zgodovinskega krožka Triglav pa je recitiral pesem Karla Destovnika Kajuha, Materi padlega partizana. Popoldansko manj formalno druženje se je nadaljevalo z glasbenim program za katerega so poskrbeli mladi člani ansambla Zalet.
Srečanje sosedov, ki se eni pogosteje, drugi redkeje vidimo, je bilo prav prijetno in zabavno. Ob dobri organizaciji na tako idilični lokaciji, ob gostoljubnosti članov družine Kuhar in pomoči toplega indijanskega vremena ter muzike, ki gre v ušesa, je bilo srečanje prav poživljajoče. Vidi se, da se krajani v KS Sela vedno bolj povezujejo, si pomagajo in sodelujejo, rezultat pa je vsestranski razvoj in napredek.
Besedilo in fotografije: Brigita Artiček
