Sinočnji Kul(inarični) petek v kamniškem parku, poimenovanem po Minotavrovi babici, nekdaj nesrečni mladi deklici, ki se je pustila zapeljati biku, je pod žalski hrib znova privabil kopico obiskovalcev, žal pa se je, zaradi električnega mrka, ki bi ga lahko brez trohice slabe vesti pripisali kar občinski zanikrnosti, zaključil predčasno.
V kamniški mestni park pri nekdanji, takrat še ljudski knjižnici, kjer so nekdaj nazdravljali, občasno pa samooskbno obedovali tudi priložnostne mimo lazeče prigrizke, kvečjemu legendarni kamniški klošarji (povečini žal že pokojni) ter poredna kamniška mladina, ki se je s strogim knjižničarjem, ki je zamudnino (in izgubljene knjige) v knjižnično izkaznico zapisoval z srhljivim zelenim črnilom, ruvala za knjige z nekoliko bolj pogrošno vsebino, se je proti večeru, kot že nekaj petkov zapored, znova začela zgrinjati živopisna množica obiskovalcev, ki so se upravičeno nadejali še enega prijetnega poletnega večera.
Ponudba je različnih okrepčil je bila znova prav solidna, zagotovo pa precej boljša od nekdanje Sandokanove parkovne »restavracije« Pri treh polžih, ki je, razen že omenjene specialitete, največkrat za stavo ponujala še kakega deževnika, medtem ko si je kak bolj vegetarijansko razpoložen redni obiskovalec, če že ne kar začasni prebivalec parka, znal postreči tudi s tulipanom ali dvema.
Za slovesno obeleženje in proslavitev svetovnega dneva piva, ki bi si bržkone zaslužil tudi status praznika in dela prost dan, so z različnimi vrstami piva poskrbeli lokalni pivovarji, katerih vse boljši zvarki so imenitno poplaknili prvo letošnjo pečeno (narabutano) koruzo.
Glasbeno je bil tokratni večer, ki ga je, povečini z umirjenimi filmskimi vižami, zaljšal dvojec godčevsko razpoloženih deklic, sicer nekoliko manj živ in na poskok, vseeno pa je z znanimi napevi dobrodošlo pripomogel k prijetno umirjenemu vzdušju ob druženju, kramljanju, obedovanju, nazdravljanju… Ampak…
Če smo že nekajkrat poprej potožili, da se kamniški kulinarični petki, ki se običajno, vsaj z glasnejšim glasbenim delom, iztečejo uro pred polnočjo, kar prekratki, je tokrat veselje trajalo še dobro urico manj. Zagodla jo je namreč »višja sila«, ki bi jo, v kakem drugem primeru, morda res lahko pripisali nagajivemu vplivu retrogradnega Merkurja, kajti na transformatorsko postajo v bližnji Streliški ulici je padlo suho drevo. Ni kaj, narava ima svoje muhe in takšne stvari se občasno dogajajo, ampak sklicevanje na »višjo silo« je v tem kaj slab izgovor, razen, če z »višjo silo« ni mišljena zanikrnost občinskih vrhov. Tamkaj živeči prebivalci Kamnika, ki so, skupaj z obiskovalci Kul(inaričnega) petka, ostali brez elektrike, so s kar nekaj jeze povedali, da so pristojne občinske velmože vsake toliko časa opozarjali že vse od žledoloma oz. vsaj že kaka štiri leta. Ampak kaj, ko smo se Kamničani tega, da se v naših krajih največkrat ukrepa šele ko je prepozno, nekako že vajeni.
No ja, še k sreči, da jo je (tokrat) skupili zgolj transformator in električna napeljava, ne pa tudi kak obiskovalec ali poletno razgret parček, ki bi utegnil v senci transformatorja, ob predajanju užitkom… opazovanja zvezd, res videti vse zvezde in doživeti električni orgazem.
Kakorkoli že, petkovo druženje v parku je bilo, kljub nepotrebnemu prezgodnjemu koncu, znova prav luštno, še bolj luštno in še bolj živo, pa utegne biti tudi naslednja dva petka, ko bodo taktirko parkovnega dogajanja, v sklopu festivala Kamfest, v svoje roke prevzeli kamniški pridni možje in žene, nastopili pa bosta skupini Las Gafas in Yu Generacija.
