Lokalno pridelana hrana običajno ni zgolj kvalitetnejša in bolj sveža temveč nabava hrane pri lokalnih proizvajalcih vzpodbuja tudi samooskrbo. Občinski svetnik Brane Golubović (Lista Dušana Papeža) je občinski upravi zastavil par vprašanj, ki se nanašajo na nabavo lokalno pridelane hrane pri domačih, lokalnih proizvajalcih, hkrati pa v zvezi s tem podal tudi nekaj predlogov.
Brane Golubović
Brane GOLUBOVIĆ – LDP: Letos aprila je začel veljati nov zakon o javnih naročilih, ki omogoča šolam in vrtcem lažje naročanje in s tem nakup kakovostne in sveže pridelane ali predelane hrane v občini Kamnik, njeni bližini ali Sloveniji. Sprememba zakona se nanaša na sklope, ki jih lahko naročnik znotraj razpisa izloči z namenom uveljavitve načela kratkih verig pri naročanju. Kratke poti med pridelovalcem in potrošnikom vodijo v bolj varno in zdravo prehranjevanje in vzdržujejo »kondicijo« posameznika in lokalnega gospodarstva. Hrana iz naše bližine ima višjo hranilno vrednost, vsebuje več vitaminov in pomeni manjšo obremenitev za okolje. Po novi ureditvi velja pri tem zgolj omejitev dvajsetih odstotkov vrednosti celotnega javnega naročila, opušča pa se kumulativni pogoj, da lahko vrednost vseh izločenih sklopov skupaj znaša največ 80.000 evrov brez DDV.
Novela zakona poleg tega dopolnjuje merilo »ekonomsko najugodnejše ponudbe«, ki zajema najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Pri naročanju živil se sedaj lahko prednostno upoštevajo živila iz shem kakovosti – na primer sezonsko na integriran način pridelana živila in sezonsko na ekološki način pridelana živila – ter živila, ki so bila proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti živil. V sklopu obstoječih meril so bila na novo dodana živila, ki so bila trajnostno pridelana in predelana, in živila, ki so se v višji kakovostni razred uvrstila z vidikov večje svežine ali nižjih okoljskih obremenitev pri prevozu.
Menim, da se morajo javni zavodi v občini temu primerno odzvati in preko javnih naročil otrokom ponuditi čim več domače kakovostne in sveže hrane. Hrana lokalnega izvora ima zaradi primerne dozorelosti višjo biološko vrednost, zaradi krajše poti od pridelovalca do potrošnika pa imajo taka živila tudi višjo hranilno vrednost in vsebujejo manj pesticidov. Samo za primer naj navedem, da po raziskavah vsebuje uvoženo meso bistveno več antibiotikov kot slovensko. Slovenija je po rabi antibiotikov v kmetijstvu na samem repu Evropske unije, kar je dobro.
V ta namen me zanima:
Koliko sredstev kamniške osnovne šole letno porabijo za nakup hrano skupaj in koliko od tega je slovenske hrane in koliko uvožene? Koliko od tega je zelenjave in sadja slovenskega izvora?
Koliko sredstev javni vrtec Antona Medveda letno porabi za nakup hrane in koliko od tega je slovenske hrane in koliko uvožene?
Koliko sredstev koncesijski vrtci v občini Kamnik letno namenijo za nakup hrane skupaj in koliko od tega je slovenske hrane in koliko uvožene?
Kakšen delež letnih stroškov predstavlja nakup hrane v deležu celotnih stroškov osnovnih šol?
Kakšen delež letnih stroškov predstavlja nakup hrane v deležu celotnih stroškov javnega vrtca in kakšen delež je to v koncesijskih vrtcih?
Predlagam, da se možnosti iz novega zakon o javnih naročilih implementirajo v javne razpise osnovnih šol in javnega vrtca v Kamniku ter enako ukrepanje priporoči koncesijskim vrtcem, v kolikor se to že ni naredilo.
Predlagam, da se poveže z lokalnimi kmeti in preuči možnost partnerskega povezovanja kmetij, ki bi dobavljale hrano javnim zavodom.
Ravno tako predlagam, v kolikor se to še ni zgodilo, da Oddelek za razvoj in investicije Občine Kamnik, katerega naloga je tudi svetovanje in pomoč na področju javnih naročil in vodenje postopkov večjih javnih naročil, pripravi izobraževanje za javne zavode oziroma sodeluje pri pripravi razpisov za naročilo hrane v šolah in vrtcih.
Odgovor sta v imenu občinske uprave Občine Kamnik pripravila Tina TRČEK, višja svetovalka za področje družbenih dejavnosti – p.p. vodja Oddelka za družbene dejavnosti ter Boris RAVBAR, podsekretar – vodja Oddelka za razvoj in investicije:
Možnost izločitve posameznih sklopov, z namenom uveljavitve načela kratkih verig, je poznal že prej veljavni Zakon o javnem naročanju. Po zdajšnji ureditvi naročnik lahko odda naročila za posamezne izločene sklope brez uporabe postopkov iz tega zakona, če je ocenjena vrednost izločenih sklopov nižja od 80.000 € za blago in storitve, vendar skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe tega zakona, ne sme presegati 20 % skupne vrednosti vseh sklopov, na katere je bila razdeljena predlagana pridobitev podobnega blaga ali predlagana izvedba storitev. Po prejšnji ureditvi je naročnik lahko izločil sklope, katerih skupna vrednost ni presegala 80.000 € brez DDV, po sedaj veljavni ureditvi pa se limit 80.000 € brez DDV nanaša na posamezen sklop. Prav tako je že v prejšnji ureditvi naročnik lahko oddal naročilo na podlagi merila »ekonomsko najugodnejša ponudba«, vendar se ta možnost na splošno v praksi ni uporabljala prav pogosto. V kolikor naročnik skrbno in dovolj natančno pripravi potrebe, pogoje, predvsem pa zahteve glede blaga, storitve oziroma gradnje, ki jo naroča, merilo najnižje ponujene cene niti ni tako problematično.
Kamniške osnovne šole letno za nakup hrane v povprečju porabijo približno 6–10 % celotnih sredstev, pri čemer so bile po podatkih nekaterih šol pri pripravi javnih naročil izločena živila, ki jih lahko dobavljajo lokalni dobavitelji. Glede na to, da za nekatere šole prehrano dobavlja Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik (GSŠRM), s točnimi podatki o deležu slovenske prehrane žal ne razpolagamo, niti jih nismo mogli pridobiti.
V Vrtcu Antona Medveda so v letu 2015 znašali stroški nakupa živil 364.136,00 €. V letu 2015 so v vrtcu kupovali tudi pripravljene obroke od GŠŠRM in OŠ Stranje, v skupni vrednosti 117.565,00 €. V letu 2015 je delež nakupa živil v primerjavi s celotnimi odhodki leta 2015 znašal 7,6 %.
V koncesijskem vrtcu Peter Pan stroški živil na letni ravni predstavljajo približno 11 % stroškov po metodologiji cene programa, v koncesijskem vrtcu Sonček približno 22 % stroškov, medtem ko v koncesijskem vrtcu Zarja približno 13 % deleža stroškov. S podatki,
kolikšni so natančni deleži slovenske prehrane, vrtci ne razpolagajo. Glede na to, da so se v dosedanjih javnih naročilih hrane sklopi že izločali, bodo v javnih zavodih tudi nadaljevali s tako prakso po sedaj veljavni zakonodaji.
Povezovanje z lokalnimi kmeti v okviru javnih naročil poteka v skladu z veljavno zakonodajo. Dogovarjanje vnaprej je namreč z vidika Zakona o javnem naročanju in Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije problematično, brez tega pa ponudbe s strani kmetov praviloma ni. Prav tako je pri kmetih problem stalnost dobave, saj naročniki potrebujejo dobavo različnih artiklov skozi vse leto, kar pa v zavodih poskušajo reševati s tem, da kmetom omogočijo kandidiranje zgolj za določen del sklopa in ne za celoten sklop. So pa tudi cene v takih primerih občutno višje.
Javna naročila za nabavo hrane izvajajo javni zavodi sami, in sicer običajno s pomočjo zunanjih svetovalcev. V kolikor potrebujejo pomoč Oddelka za razvoj in investicije, jo vedno tudi dobijo, včasih se sestanemo celo z omenjenimi svetovalci. Naročilo hrane v šolah in vrtcih je zelo specifično področje, s katerim na občini nimamo dovolj izkušenj. Vsekakor pa se z zavodi trudimo sodelovati s ciljem čim bolj smotrne, kvalitetne in ugodne dobave dotičnega blaga. Razmislili bomo o vašem predlogu in ob morebitni vključitvi zunanjega svetovalca ter glede na potrebe (pogodbe so trenutno večinoma sklenjene za daljše obdobje) tako izobraževanje tudi izvedli. Smo pa z nekaterimi zavodi že v lanskem letu izvedli skupno javno naročilo za zavarovanje premoženja. V večini vse ostale postopke (predvsem investicijska dela na objektih) že sedaj vodimo na občini, pri tem pa seveda sodelujemo s strokovnimi službami zavodov.
