Staro mestno jedro Kamnika se, predvsem po zaslugi pokojnega arhitekta Bojana Šlegla, že od sredine 60-ih let ponaša s svojevrstno, srednjeveškemu mestu primerno mestno opremo, ki pa vse bolj izginja, kar mestnemu jedru ne jemlje zgolj ugleda, ampak tudi svojevrsten čar.
Nekdaj tako značilni in privlačni kovani izveski nad vhodi, ki so bili svojčas ponos vsake mestne trgovine ali lokala, so povečini že povsem izginili, koši za odpadke so redki in neprimerni, vse manj pa je tudi značilnih, masivnih klopi z litoželeznimi nogami in lesenimi letvicami.
Slabo se piše tudi značilnim svetilkam javne razsvetljave v starem mestnem jedru, saj so nove, ki počasi nadomeščajo stare, zgolj le še nekakšen približek starih. Predvidoma zaradi svetlobnega onesnaževanja, četudi bi bilo moč tudi v stare luči zlahka namestiti zgolj (poceni in lične) senčnike, ki bi svetlobo, namesto proti nebu, usmerjal na ulico in fasade, še bolj pa zaradi tega, ker so nataknjene na neprimerne stebre.
V vsakem primeru bi bilo najbrž upravičeno pričakovati, da bo mestna oblast, ki se tako rada pobaha tudi z lepotami našega “najlepšega” in nagrajenega starega mestnega jedra, ki jih občudujejo tudi turisti, po svojih najboljših močeh, dosledno, predvsem pa zgledno in z vso skrbjo skrbela za ustrezno mestno opremo, ne le v mestnem središču, ampak tudi v bližini spomeniško zavarovanih objektov v okolici mesta.
K temu jih, razen zahtev spomeniškega varstva, nenazadnje zavezuje tudi lastni odloki. Denimo Občinski prostorski plan, ki med drugim zapoveduje: »V starem mestnem jedru Kamnika se javna razsvetljava postopno prenavlja. Ob tem je potrebno poleg okoljskih in tehnoloških zahtev nujno upoštevati urbanistične in oblikovne zahteve.«
Temu pa žal ni vedno tako, zato najbrž ni nič nenavadnega, da je postavitev novih svetilk javne razsvetljave na Parmovi ulici, ki se nahaja neposredno pod vzhodnim pobočjem Malega gradu, med posameznimi občani, ki premorejo vsaj še malo smisla za ohranjanja podobe starega mestnega jedra, vzbudilo nemalo začudenja in celo ogorčenja.
Nove LED luči, na običajnih cevastih, na pa na litoželeznih stebrih, so resda razsvetlile precej temačno ulico, vendar so spričo svoje cenene oblike, ki sodi kvečjemu v bližino kakega novodobnega diskontnega centra, ne pa pod najlepšo točko starega mestnega jedra Kamnika, tamkaj stale kot nekakšen novodoben ter povsem neprimeren tujek.
Ker je bilo več kot očitno, da so novo postavljene luči, koncesijo za upravljanje javne razsvetljave ima Komunalno podjetje Kamnik, povsem v nasprotju z zahtevami spomeniškega varstva in ustaljeno mestno opremo, smo za pojasnila zaprosili Občino Kamnik.
Pojasnila in odgovorov zaenkrat sicer še nismo prejeli, ampak očitno so opozorila občanov na nek način zalegla, saj so bile luči javne razsvetljave že kmalu zatem, ko smo Občino Kamnik zaprosili za pojasnilo, odstranjene, upamo pa, da jih bodo na mestih, kjer iz zemlje trenutno štrlijo gole žice, v kratkem nadomestile nove, oblikovno ustreznejše luči na litih kovinskih stebrih, kakršne je moč videti, žal, le še na nekaterih posameznih točkah v mestu.
Tovrstni stebri in luči namreč niso tako dragi, kot bi si morda kdo mislil, kajti že hiter pogled na različne spletne prodajalne pokaže (denimo Alibaba), da je ponudba tovrstne opreme kar pestra in bržčas bi se z nekaj truda, če so morda domači livarji predragi, lahko, seveda v sodelovanju s pristojno spomeniško službo, dalo najti tudi ustrezne stebričke in luči, ki bi bili zagotovo precej lepši, kot pa navadne železne, bodisi okrogle, bodisi oglate cevi.
Resda smo bolj naklonjeni delu domačih mojstrov, ampak, če je bil s Kitajske, za ureditev prenovljenega dela Glavnega trga, uvožen granit, potemtakem so lahko uvoženi tudi primerni stebrički in luči javne razsvetljave, najbrž pa ne bi bilo nič narobe, če bi med odgovorne mestne oz. komunalne “Luciferje” – prinašalce in postavljalce luči, uvozili tudi nekaj dobronamerne skrbi in smisla za izgled starega mestnega jedra.
Pa ne le starega mestnega jedra, kajti domala identične luči so bile pred časom postavljene tudi na “farovškem” mostu prek Kamniške Bistrice, prav pod Plečnikovo cerkvijo sv. Benedikta v Stranjah.
Saj ne, da ne bi svetile, svetijo že, svetijo, ampak k lepšemu izgledu stranjskega mostu zagotovo ne pripomorejo, nam je pa morda lahko v tolažbo, da so v veselje vsaj pajkom.
* Lucifer (iz lat. lux – luč, ferre – prinašati, prinašalec luči)
