Kamnik in njegova okolica se sicer ne ponašata z vinogradi, dasiravno naj bi tudi na prisojnih legah okrog Kamnika nekdaj gojili trto. Stari zapisi namreč omenjajo, da je imel Hospital pri sv. Antonu na Kozjem vrhu (Špitalič), pravico do desetine od vinogradov vojvode Meranskega in kamniških meščanov. Bržčas vino ni bilo kaj posebej prida, da bi se kamniški vinogradi obdržali, oz. da bi se jih, v kolikor jih je tistihdob še kaj ostalo, po koncu devetnajstega stoletja, ko je evropske vinograde opustošila trtna uš, komu še dalo obnavljati.
Na vinogradniško tradicijo na Kamniškem sicer spominja še nekaj krajevni imen in kako domače hišno ime, četudi naj bi nekdaj mestu cerkve v Stranjah stala lesena kapelica, ki je bila posvečena prav sv. Martinu, zdaj pa je trta na Kamniškem povečini omejena le še na posamezne obhišne brajde, v kamniškem parku ob železniški postaji pa raste tudi cepljenka najstarejše slovenske trte.
Vino sv. Martina – Pieter Bruegel starejši (1565–1568) Slika se nahaja v madridskem muzeju Prado.
To, da Kamnik nič več ne sodi med vinorodne kraje, pa ni razlog, da bi praznika sv. Martina, ki goduje 11. novembra, ne mogli praznovati tudi Kamničani. Ljubiteljev vinske kapljice na Kamniškem je več kot dovolj, današnji Martinov sejem pa je pravzaprav nekakšen poskus obuditve starega kamniškega sejma, ki naj bi se bil v Kamniku že nekdaj odvijal prav na sv. Martina dan.
Sejmarskega utripa smo na Glavnem trgu smo že nekaj časa ponovno vajeni vsako zadnjo soboto v mesecu, zato današnji sobotni sejem ni predstavljal kakega velikega presenečenja, vseeno pa je prijetno poživil prelepo jesensko dopoldne, tudi zaradi tega, ker je bila ponudba stojnic nekoliko drugačna, sv. Martinu na čast, bolj vinsko obarvana kot običajno, seveda pa ni manjkalo tudi domačih ponudnikov različnih lokalnih dobrot.
Sejem je organiziral Zavod za turizem in šport, dogodka pa se je udeležil tudi župan Marjan Šarec, ki je pozdravil vse prisotne ter botroval tudi krstu mošta v vino, ki so ga pripravili Anovški fantje iz vinogradniške kmetije Šenever, dogajanje na trgu pa so s svojimi nastopi popestrili tudi člani Folklorne skupine Kamnik ter Ljudske pevke Predice.
Seveda je bilo na današnjem sejmu poskusiti in kupiti tudi različne vrste vina, na stojnicah pa so se predstavile vinogradniške kmetije: Šukljetovi iz Trnovca pri Metliki s frankinjo, sladkim vinom Aurum in suhim vinom rose; Vinogradniška kmetija Šenveter z rumenim muškatom, belim pinotom in sovinjonom; Vinogradništvo Vrabec iz Krasa s teranom, Klet Brda z rebulo – sorto tisočerih obrazov, ki najbolj neposredno govori o Brdih, in vinom Štorija ter Kmetija Tomažin iz Straže pri Raki s pravim dolenjskim cvičkom, nemalo pozornosti pa so pritegnila tudi »domača« desertna vina Palimeri.
Gre za ekskluzivna desertna in z lično čipko okrašena vina, ki jih najbrž, spričo lastnikov podjetja, lahko vsaj pogojno imenujemo kar kamniška, proslavila pa so se s z nedavnim poslovnim uspehom, ko so premožnemu ruskemu kupcu izdelali posebno steklenico, ki je bila okrašena z diamantom.
Ker pa ne gre, da bi človek že dopoldne pil na prazen želodec, je bilo na današnjem sejmu poskrbljeno tudi za raznovrstno kulinarično ponudbo. Na stojnici TIC-a je bilo moč prigrizniti odlično tuhinjsko filo, ki so jo pripravili v gostilni Pri planinskem orlu, medtem ko sta mini Martinovo pojedino ponujali Gostilnica in kavarna Pri podkvi ter Krokodil street food, kaj dobrega za pod zob oz. za v cekar, pa se je našlo še na kaki drugi stojnici.
Sobotni sejmi na kamniškem Glavnem trgu so prav luštna pogruntavščina, zato ni nič nenavadnega, da privabljajo vse več ljudi, čeprav se včasih zdi, da se večina Kamničank in Kamničanov, ob sejemskih sobotah, še vedno raje zateka v neonsko bleščavo raznih nakupovalnih središč in diskontov, ki jih, bolj kot s kvalitetno ponudbo, v svoja potrošniška nedrja privabljajo s cenenimi »akcijami« in zbiranjem zvezdic, pik, sličic in druge krame vprašljivega porekla in kvalitete.
Živjo sv. Martin, ki iz vode delaš vin!
