Kamniška kolesarka Maruša Tereza Šerkezi (KD Rajd Ljubljana) je na povabilo Trek Future Racing konec tedna preživela v Švici in se pomerila z močno švicarsko ekipo deklet. V konkurenci domačink, Nemk in Dank po uri, 11 minutah in 45 sekundah je prva prepeljala ciljno črto.
Pred drugo uvrščeno domačinko Noemie Gret (Team VTT Papival Scott Grand Raid BVCS) je imela kar 3 minute in 35 sekund prednosti. Tudi tretje mesto je pripadlo Švicarki, Muriel Furrer (Bixs Performance Race Team), ki je zaostala že 5 minut in 25 sekund. Maruša Tereza Šerkezi si je prislužila novih 100 točk UCI in napredovala na 9. mesto UCI lestvice.
Med elito sta slavila Lars Forster in Alessandra Keller (oba Thomus Maxon). Drugi mesti sta pripadli Vitalu Abinu (Thomus Maxon) in Jolandi Neff (Trek Factory Racing XC). Tretja sta bila Luca Schatti (Bike Team Solothurn) in Monique Halter (Thomus Akros – Youngstars).
Maruša je po tekmi povedala: “Konec tedna kot iz sanj. Stala sem na stopničkah, imela najboljši čas na merjen klanec med vsemi ženskami, v rokah držala… A veliko bolj kot vse to mi je pomenilo, da sem spoznala čudovite športnice in športnike. Da me je na tekmo povabil Bernd Reutemann, direktor Trekfutureracing in mi omogočil spoznati nek drug svet, kako se pristopa k tekmam in kaj pomeni biti pravi vodja ekipe s tako različnimi posamezniki. Spoznala sem Jolando Neff, ki me je očarala z zmago na olimpijskih igrah v Tokiju, še bolj pa s tem kako preprosta oseba je.
Tekma pa je bila hudičevo težka. Blatna proga, ki se je iz tekočega blata vsak krog spreminjala v lepljivo brozgo, ki je dobesedno požirala moči in kalorije, kolo pa spreminjala v svinčeno težkega. Juniorke (U19w) smo vozile štartni krog + 3 kar je bilo v teh razmerah dolgo, saj sem za krog potrebovala dobrih 19 minut. Vesela sem, da sem zahtevno tehnično progo dobro vozila, predvsem, da sem imela kolo pod kontrolo, kljub številnim skalnim odstavkom, skokom, koreninam in strmim spustom, kar je posledica dobrega dela čez zimo z mojim tehničnim trenerjem Žigo Pandurjem in treningi akrobatike s Pino Umek.
Predvsem pa da med tekmo nisem resno padla, saj sem primerno dozirala hitrost. Namreč ni vse v brezglavi hitrosti navzdol. V zadnjem mesecu sva s trenerjem nadgradila tudi štart, predvsem na eksplozivnosti. Na klanec pa sem bila močna in niti nisem vedela, da ga merijo posebej, kot leteči cilj in da sem dosegla najboljši čas me vsemi ženskami vseh kategorij, na kar sem še posebej ponosna.”
