Matic Romšak je v letu 2017 postavil nov mejnik, saj je prvi slovenski triatlet, ki je nastopil in končal 60 polovičnih ironmanov, med katerimi so tudi štirje nastopi na IRONMAN svetovnih prvenstvih, v lanskem letu pa se je Romšaku prvič uspelo uvrstiti tudi na CHALLENGE svetovno prvenstvo, ki poteka pod okriljem ETU, vendar je moral tekmovanje zaradi vnete ahilove tetive, žal izpustiti.
V letošnjem letu je bil tako glavni cilj ponovna kvalifikacija za prvenstvo, ki ga organizira evropska zveza, 31 tekem pa poteka po vsem svetu in sicer je način tekmovanja podoben, kot v svetovni IRONMAN seriji.
In ker je Romšaku, s četrtim mestom na septembrski tekmi IRONMAN serije v hrvaškem Pulju uspel preboj na IRONMAN SP, je oktobrska tekma na Mallorci v seriji CHALLENGE pomenila »60. kamenček v mozaik,« rezultat pa je postal drugotnega pomena. Kljub temu je športniku uspel še en dober nastop, peto mesto med 110 tekmovalci pa mu je prineslo še vozovnico za drugo svetovno prvenstvo, ki bo 9. 6. 2018 ob Donavi, v slovaškem Samorinu.
In kaj o sezoni pravi Matic Romšak:
»V tej sezoni sem tekmoval na kar sedmih polovičkah, na dveh zmagal v kategoriji in bil kar štirikrat četrti. Vseeno sem na tekmah užival, razen na majski tekmi v St. Poeltnu, kjer nas je dež pral vseh 90 kilometrov na kolesu, bril je močan veter, temperatura pa se je spustila pod 10 stopinj. In takrat se človek vpraša – kaj mi je tega treba? Ampak če imaš šport rad, negativne misli hitro preidejo. Vesel sem, da sem leto končal brez padca in brez resne poškodbe, tako da se želim za obe svetovni prvenstvi (kot mi je znano, sem zaenkrat edini Slovenec z obema »vozovnicama«) končati v ospredju in morda izboljšati 11. mesto iz leta 2009, kar je zaenkrat moja najboljša uvrstitev.«
In kakšne čase še uspevate dosegati na tekmovanjih?
»Z leti športnik nekako še ostaja konkurenčen na daljših razdaljah, na šprint in olimpik triatlonih pa v generalni uvrstitvi ne moremo več na stopničke. Tako na polovičnem ironmanu 2 km plavam dobrih 30 minut, 90 km lahko še vedno kolesarim s povprečno hitrostjo blizu 40km/h, mali maraton pa po obeh končanih disciplinah še lahko odtečem v času okrog 1.25′. Seveda so ti časi odvisni tudi od počutja, vremenskih pogojev in konfiguracije proge.«
In kdaj se bo Matic ustavil?
»Povsem ustavil najbrž nikoli, trenutno pa razmišljam, da so šestdeseta leta pa najbrž res skrajni mejnik, kar se tekmovalnega športa tiče.In do tja imam še kar nekaj. Glede na številne kolesarske padce in poškodbe, ki bi se lahko končale tudi drugače, pa je vsaka nova tekma le »bonus« v karieri rekreativnega športnika. Kratkoročni cilj je zagotovo vezan na prihodnjo sezono, čez dobro leta pa prestopim v starejšo kategorijo, ko se bom pa še enkrat poskusil uvrstiti na Havajein morda tudi število končanih ironamnov premakniti na dvajset.
