Mednarodni Dan žena, izvorno imenovan “Dan delovnih žena”, se prazuje oz. obeležuje kot dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk,
8. marca 1857 so tekstilne delavke zaposlene v tekstilnih tovarnah v New Yorku organizirale protest s katerim so se uprle nečloveškim delovnim pogojem in premajhnim plačam. Proteste je policija nasilno zatrla, čez dve leti pa so tamkajšnje tekstilne delavke ustanovile prvi sindikat. 8. marca 1908 se je na ulicah New Yorka, pod geslom “Kruh in Vrtnice”, zbralo 15 tisoč žensk, ki so zahtevale krajši delovni čas, boljše plače in volilno pravico. rajše delovne ure, boljšo plačo, volilne pravice oz. ekonomsko varnost in boljšo kvaliteto življenja.
Najzgodnješa obeležitev Dneva žena, ki jo je organizirala Socialistična partija Amerike, se je zgodila 28. februarja 1909. Leto dni kasneje je na mednarodni socialistični konferenci v Kopenhagnu nemška feministka in socialistka Clara Zetkin predlagala priznanje mednarodnega praznika žensk. Njen predlog so sprejeli in dan žena namenili počastitvi boju za ženske pravice, vključujoč pravico do volitve.
8. marca 1917 so tekstilne delavke v nekdanji ruski prestolnici Petrograd, pod geslom “Kruh in Mir” začele z demonstracijami, ki so zajele celo mesto in prerasle v začetek ruske revolucije, zaradi katere je bil ruski cesar Nikolaj II. prisiljen sestopiti z oblasti, začasna oblast pa je ženskam podelila volilno pravico.
8. marec se je kot Dan žena sprva obeleževal pretežno v državah s socialistično in komunistično družbeno ureditvijo, leta 1975 pa so ga Združeni narodi razglasili za mednarodni praznik oz. Mednarodni dan žena.
Dan žena v Sloveniji
Za svoje pravice so se borile tudi ženske v Sloveniji. Leta 1897 je začel izhajati ženski časnik Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala, in sicer iz filozofije na graški univerzi. Prva politična zagovornica žensk v Sloveniji, je bila Slovenska Ljudska stranka, ki je že 15. maja leta 1920 uvedla splošno volilno pravico na občinskih volitvah – volilno pravico so dobili vsi, moški in ženske, ki so bili stari nad 21 let. S tem je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica.
Leta 1921 Beograd odpravi splošno volilno pravico, zaradi česa posledično prične Slovenska ljudska stranka v času oblikovanja ustave novoustanovljene Kraljevine SHS, zavzemati za uvedbo splošne ženske volilne pravice na državni ravni.
Ženske dokončno dobijo volilno pravico in s tem pričetek enakopravnosti leta 1945, ko je uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov.
Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.
Od osamosvojitve Slovenije leta 1991, se položaj žensk v Sloveniji ponovno začne slabšati, vse pogosteje pa so že izborjene ženske pravice, predvsem pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, tarča političnih interesov posameznih političnih strank.
Vir: Wikipedija
