Eden največjih brezjanskih praznikov je zagotovo tradicionalno Miklavževanje, na katerega se srčni in pripadni Brezjani pripravljajo več kot mesec dni. Tudi letos ni bilo dosti drugače.
V novembrskih počitnicah so se namreč na kup nabrali igralci vaškega Gledališča z razgledom. Najbolj zvestim igralcem se je tokrat pridružilo kar šest novih članov. Ob večerih so se srečevali v Lužarjevi dnevni sobi in pridno vadili dodeljene vloge. Dane naloge so vsi, brez izjeme, vzorno opravili. Vaje so bile intenzivne, produktivne in povezovalne. Vzdušje je bilo temu primerno. Že teden dni pred nastopom so imeli tako igralci dodelane svoje vloge in v zraku je bilo čutiti veselo pričakovanje in nalezljivo zadovoljstvo.
Mihela Gabrovec, marljiva, prizadevna, skrbna in zelo aktivna predsednica vaškega društva, je v treh sobotnih popoldnevih izpeljala delavnice, na katerih so obiskovalci iz blaga izdelovali škratke, kostume za igro in s pomočjo Dragice Žučko – mojstrice izdelovanja aranžmajev, adventne venčke.
Na Miklavževo soboto je bilo tako vse nared za veliki dogodek.
Igralska zasedba se je pod nadstreškom Prelesnikove domačije zbrala že v jutranjih urah. S pomočjo tonskega mojstra Sandija Belca so naredili tonsko vajo, na odru in kostumih pa so opravili še zadnje detaljne reči. Franci Oražem, ki je tudi tokrat poskrbel za poslikavo odrske kulise, je skupaj s pomagačem Mihom Starovasnikom poskrbel, da je bilo vse na svojem mestu. Po skupnem kosilu v gostoljubni kuhinji domačije, za katero prizadevno skrbi gostiteljica Anka Starovasnik, so igralci opravili še zadnjo vajo. Ko se je sonce spustilo za obzorje, so se na Brezje pripeljali prvi obiskovalci.
Pod odrom se je ob petih zbralo zavidljivo število otrok, ki so z velikim navdušenjem spremljali prikupno zgodbo o prismuknjeni sovici Oki. Deset-letna Brina Lužar je v vlogi mlade, radovedne sovice, blestela. Vloga je bila deklici pisana na kožo in to je bilo nedvomno dobro občutiti. Kot bratec in sestrica sta se dokazala Ažbe Lužar in Roma Stojanovič, kot oče pa se je soviril Teo Lužar. Slednji je zgodbo začinil še z igranjem na metalofon, kar je skupaj z Belčevo kitaro zvenelo prav čarobno.
Anka Starovasnik je suvereno odigrala luno. Miša Arko je bila ponovno vrhunska, tokrat v vlogi račke. Prepričljivo se je kot lisica na odru predstavila še Mihela Gabrovec, pa Beti Suša kot strahopeten zajček, imeniten par pa sta bila seveda tudi medved in miška – izvrstno sta ju odigrala Boštjan in Daša Resnik.
Zgodba je vse navdušila. Nekatere tako zelo, da so pozabili celo, po kaj so pravzaprav prišli na Brezje. No, na to so jih spomnile mlade sovice, ki so s pomočjo otrok priklicale Miklavža. Ta se je v spremstvu parkeljna in angelčkov sprehodil med obiskovalci in jih veselo pozdravljal.
S kapicami, ki so spominjale na sovice, je obdaroval vse pridne otroke. Starši so se tačas greli ob kotlu kuhanega vina, skupaj z otroci pa so nato obiskali tudi stojnico Lucije Gabrovec. Ta je skupaj s prijatelji s palačinkami in ocvrtimi miškami poskrbela za vse lačne sovice.
Fino je bilo. Naj bo še mnogokrat tako.
Bojana Lužar
Fotografije: Tatjana Zvržina