Na sobotni večer so Brezje nad Kamnikom trepetale v pričakovanju Miklavževega obiska. Ob večernem mraku so se obiskovalci zbrali pod nadstreškom Prelesnikove domačije, na odru pa so jih, za uvod v Miklavžev večer, pozdravili igralci vaškega Gledališča z razgledom, ki so letos za otroke pripravili priredbo koroške ljudske pravljice z naslovom Mojca Pokrajculja.
V glavni vlogi se je izkazala 11-letna Brina Lužar, ki je v svoj majhen piskerček dolgo, mrzlo noč sprejemala prezeble in prestrašene gozdne živalice. Izpod Vovarja se je v Mojčino hiško tako zatekla zvita in z vsemi žavbami namazana lisica. Njeno podobo je upodobila Mihela Gabrovec, ki se je v vlogo odlično vživela in res dobro prikazala dvoličen značaj pravljičnega lika. Na vrata piskrčka je potrkal tudi volk mesar. Ta je Mojci obljubil, da bosta krasen par. Vlogo prezeblega, a dobrosrčnega volka je prevzel Ažbe Lužar, ki mu je s svojim značajem dodal prav poseben čar. Tudi medved čevljar se je znašel pred Mojčinimi vrati in milo prosil za zatočišče. Iz zimskega spanca ga je prebudil veter, mraz, ivje prekrivalo mu je obraz. Deklica ga je spustila v tesno hišico, ko ji je obljubil, da ji bo zakrpal naluknjane čevlje.
Teo Lužar je bil v vlogi medveda enkraten, otroci so bili nad njegovo podobo navdušeni, prepričljivost igralcu res ni delala težav. Za medvedom je Mojčin spanec skalil tudi krojaček zajček. Prezebel in ves prestrašen je trepetal na hudem vetru in se s svojo podobo deklici zasmilil v dno srca. Velikodušno mu je odprla vrata in ga sprejela v svoj skromni domek, zajček pa ji je v znak hvaležnosti obljubil novo krilo. Kot zadnji nočni gost je na vrata piskrčka potrkal še srnjaček. Zatočišče med pisano druščino gozdnih prebivalcev si je zaslužil, ker je deklici obljubil, da ji bo nasekal suhih drv za celo, dolgo zimo. Njegovo vlogo je prevzela Miša Arko, njen mož Aleš, ki ji doma pri učenju vloge pridno pomaga, pa je prepričan, da bi svoj igralski talent lahko bogato vnovčila na Brodway-u. In res, Miša je bila tudi tokrat v zaupani vlogi vrhunska.
Dogajanje na odru je v harmonično celoto povezala pravljičarka Anka Starovasnik. Na vajah je imela slednja zadolžitev, da je igralcem prišepetovala pozabljene dele besedila. In kot pravi sama, dela ni bilo malo …
Zgodbo je na kitari spremljal odličen Sandi Belec in kot vsako leto tudi tokrat poskrbel, da je bila z milozvočnimi akordi upodobitev pravljice še bolj čarobna.
Ob koncu so navzoči z navdušenjem v svojo sredino povabili dobrega moža – Miklavža, ki je v spremstvu angelčka in peklenščka obdaroval vse, ki so bili v minevajočem letu še prav posebej pridni. Miklavžu se je poznalo, da si je privoščil leto dni dopusta, saj je bil veder, sproščen in sila zabaven. S hudomušnimi komentarji je razelektril ozračje in poskrbel, da njegove besedne igre še dolgo ne bodo šle v pozabo.
Dogodek se je zaključil ob kotlu kuhanega vina in čaja, v ozračju je bilo med ljudmi čutiti zadovoljstvo in medsebojno povezanost.
V teh težkih časih nam vsem manjka tovrstnih dogodkov, zato velja še prav posebna hvaležnost vsem, ki so s svojo dobro voljo in entuziazmom poskrbeli za organizacijo in realizacijo dogodka. Iskrena hvala tako celotni igralski zasedbi, vsestranski in prizadevni Miheli Gabrovec, Pavli Tomec, Mihu in Anki Starovasnik, Petru Gabrovcu, Igorju in Petri Sršen, Andreju in Domnu Kuharju, Franciju Oražmu, Antonu Ježu in Janezu Burji.
Brezjani pa s tem še ne sklepajo dogajanja v letu 2021. Prizadevno so se namreč lotili priprave vaškega biltena, ki ga bodo vaščani skupaj s koledarjem v dar prejeli ob novem letu. Ja, res, na Brezjah ni nikoli dolgčas …
Bojana Lužar
