Po težavnem in napornem prvem tekmovalnem dnevu ekstremne triatlonske preizkušnje Ultraman, ki ga je Miro Kregar, po težavah z morsko boleznijo, zaključil na dvanajstem mestu, je Mirko nocoj na vso moč pritisnil na pedala ter v cilj drugega, povsem kolesarskega tekmovalnega dne prišel kot tretji.
Miru je ponoči po našem času kolo res teklo kot namazano, saj je v cilj 273 kilometrske etape prikolesaril kot tretji, in sicer s časom 7:58:41, kar je več kot odličen obet za današnjo končno preizkušnjo, ko je na vrsti dvojni maraton oz. 84 kilometrov teka, na katerem se je Miro Kregar, kot pravi kralj lavinih polj, v zadnjih nekaj letih izkazal za domala neulovljivega.
Kolesarska drive in restavracija pri Neži. 🙂
Kolesarska etapa drugega ne ni bila najlažja, saj je triatlonce na poti oviral tako dež, kot tudi močan veter, težavne razmere pa so med tekmovalci terjale tudi svoj davek. Kar nekaj jih je namreč padlo in odstopilo, Mirku, ki se je na vseh dosedanjih Ultramanih soočil z domala vsemi možnimi težavami, pa je imel letos očitno nekaj več sreče, se pa iskreno nadejamo, da se ga bo ta sreča držala tudi zadnji dan tekmovanja, saj ima dobre možnosti za novo vrhunsko uvrstitev.
No, čisto povsem brez smole vendarle ni šlo, saj je tudi Miru po vzponu s Honokaua spustila zračnica, ampak je imel k sreči zgolj kakih 300 metrov do spremljevalnega vozila, medtem ko je dvojica tekmovalcev, ki je padla končala tudi v bolnišnici. Je pa Miro s sinočnjim tekmovalnim dnem zadovoljen, saj mu je, kot nam je napisal, stekel kot je treba.
Miro Kregar: “Ta dan je stekel tako, kot je treba. 273 km kolesarjenja po vzhodni obali, z večinoma ugodnem vetru sem končal na tretjem mestu. Sicer nas je do Waimee, 220 km, pral dež, ki je sicer potem prenehal, vendar je bila cesta še vedno mokra, nas je pa, kot po navadi, prestavljal po cesti močan stranski veter. Bilo je kar nekaj padcev, oba sta končala v bolnici in pa precej predrtih zračnic, tudi meni je spustila na vzponu iz Honokaua. K sreči sem imel le kakih 300 m do spremljevalnega vozila, kjer smo hitro zamenjali z rezervnim kolesom.“
Miro je z dobrim drugim dnem v skupni razvrstiti uspel napredovati za pet mest in je trenutno skupno sedmi, z dobrim današnjim tekom, nenazadnje velja za neulovljivega kralja lavinih polj, pa utegne Mirko pridobiti še par mest in si zagotoviti nov odličen dosežek. Je pa res, da bo letos naloga precej težja, kajti časovne razlike so na letošnjem Ultramanu precejšnje, ampak Ultraman je nepredvidljiv oz kot pravi Miro: “Tako sem iz včerajšnjega 12. mesta napredoval na skupno 7. mesto. Ponavadi tretji dan še kaj pridobim, vendar so letos časovne razlike kar velike in bo težko kaj dosti napredovati. Škoda res včerajšnjega nesrečnega plavanja, ko sem se tri kilometre bolj boril za preživetje kot pa plavanje in še potem na kolesu nisem imel nobene moči. Ampak, kar je je. Jutri bom pa kot vedno poskušal s svojo taktiko hitrega začetka, po tem pa kar bo pa bo.”
