Na Starem gradu nad Kamnikom se je sinoči odvil precej drugačen, svojevrsten glasbeno-meditativen dogodek, ki so ga z značilnim grlenim petjem ustvarili in zaznamovali trije budistični menihi iz daljnega Tibeta oz. natančneje, iz severa Indije, kjer je svoj azilni dom, po nasilni kitajski okupaciji miroljubnega Tibeta v začetku petdesetih let, skupaj z štirinajstim Dalaj Lamo, našlo nemalo Tibetancev.
Svojevrsten dogodek, kakršnim v Kamniku zagotovo nismo priča prav pogosto, je na Stari grad oz. Grajsko teraso privabil domala presenetljivo število obiskovalcev, ki so s precejšnjim zanimanjem in pozornostjo prisluhnili arhaičnemu ter v veliki meri tudi domala mističnemu grlenemu petju trojice tibetanskih budističnih menihov.
Kljub temu, da so tibetanski menihi peli, pa bi le težko rekli, da je šlo pri vsem skupaj zgolj za pevski nastop, ampak bolj ko ne verski obred oz. vsaj meditacijo, tekom katere so gostje iz onega konca sveta najprej odpeli molitev za vse rajne, svoj nastop pa, med posipanjem cvetnih lističev, zaključili z blagoslovom za srečo in veselje.
Zapeli pa niso zgolj gostujoči menihi, ki so se v svojih značilnih oranžnih kutah domala zlili s svetlobo zahajajočega sonca, ampak tudi obiskovalci, ki so s pesmijo »Vse najboljše« voščili skorajšnjemu rojstnemu dnevu Dalaj Lame, katerega dobre misli in pozdrave so menihi prenesli tudi obiskovalcem sinočnjega res zanimivega, predvsem pa povsem drugačnega večera nad našim mestom.
