Bila je čudovita sončna nedelja, ko je Veliko planino ponovno obiskalo kar nekaj obiskovalcev. Jutranji hlad so kmalu zamenjali sončni žarki, s Preskarjeve bajte pa se je že kadilo. Seveda ne z dimnika, saj Preskarjeva bajta dimnika sploh nima. Počasi pa so se pred bajto že zbirali otroci, katere je ob 10. uri pred muzejem pričakala pastirica Andreja.
Sprva so otroci spoznali tipično pastirsko igro, ki ji pravijo ‘nebeškanje’. Z igrami so si otroci nekoč na planini krajšali čas. Po uvodni igrici pa je bilo potrebno kar urno naokoli ter nabrati les za ogenj, da ne bi prehitro ugasnil. Na odprtem ognjišču so tako s pomočjo pastirice ogreli skuto ter izdelali maslo, nato pa so se podali po pastirski vasici, obiskali še pastirico Rezko, pa tudi prašičke, za katere le redko kdo ve, da so prav tako kot krave, tudi oni poletni prebivalci Velike planine. Preizkusili so se tudi v poslušanju kravjih zvoncev, spoznali kako poteka molža krave ter obiskali ”parlament” – prostor, kje se pastirji ob prostem času radi družijo ob kavi, sem in tja pa zaigra tudi harmonika.
Tako so mladi pastirčki preživeli dopoldan na Veliki planini in spoznali, kako je nekoč potekalo življenje pastirja.
Ali veš?
Koča, ki je prej stala na tem mestu je bila malo pred koncem druge vojne požgana, Preskarjev Andrej pa je v poletju leta 1945 na pogorišču postavil današnjo kočo v prvotni ovalni obliki, kot jo je imela bajta pred vojno. Danes je to tako edina koča, ki s svojo obliko, majhnostjo ter skromno opremljeno notranjostjo izstopa med ostalimi pastirskimi stanovi.
Med drugim se v muzeju nahaja tudi primerek trniča – poseben sir poznan za območje Velike planine.
Velika planina d.o.o.
