Mladi igralci iz Mekinj z nastopom razveseli oskrbovance v Domu starejših občanov v Kamniku.
Marca, v mesecu pomladi, ko praznujejo naše žene in mame pa tudi očetje in možje smo mladi igralci gledališke skupine iz Mekinj z igro, pogovorom, darili in pesmijo razveselili starejše v Domu starejših občanov v Kamniku. Prijazna animatorka Brigita Artiček je poskrbela, da je bila dvorana polna kljub popoldanskemu počitku starejših.
Z zdaj že izkušenimi igralci smo hitro postavili sceno gozda, polno cvetlic in živali ter ljubek miškin domek. In predstava Miška želi prijatelja se začne. Mentorica Nika Ftičar Kotnik je skrbela za glasbeno spremljavo.
Prijateljici (Tjaša Golob in Stella Poglajen) se pogovarjata, zakaj praznujemo dan žena in materinski dan pa 40 mučenikov. Ker ne vesta vseh odgovorov, se spomnita, da bosta po igri vprašali prisotne. Pa tudi o prijateljstvu bo govora.
Osamljena miška (Tjaša Golob) si želi prijatelja, s pesmijo ga želi privabiti. Ko priplešeta kresnički (Ula Svetec in Avaneli Jeglič), ju zavrne, da sta samo grda črna hrošča. Ni ji všeč ne gostoljubni krt (Miškomatej Jeglič) ne osamljeni srnjaček (Tim Zamljen), ne dobri dihur (Neža Kropivšek), češ da smrdi. Šele nevihta in veter ( Lija Zamljen in Lia Lenček) sta jo opomnila, da ni lepo ravnala z njimi. Poklicala jih je in se jim opravičila, povabila na svoj dom, kjer so jedli sirove luknje in pili polžje lulanje. S pesmijo o prijateljstvu so zaključili predstavo.
V razgovoru je 100-letna gospa povedala, da včasih niso praznovali dan žena, moški pa so prikimavali, češ da mučenike pa so praznovali. Tudi o prijateljstvu je tekla beseda, zaupali so nam, da so prijatelji zelo pomembni v življenju, da pravih prijateljev ni veliko. Starejši pa so nam srca odprli, ko so jim mladi igralci v znak prijateljstva okrog vratu obesili srček, prav vsakemu. Srčke so izdelali sami, na njem pa je pisalo Od mene za tebe in podpis. Nato smo sedli mednje se prijeli za roke in skupaj zapeli pesem Mi se imamo radi. Ni bilo dovolj enkrat, še smo jo ponovili.
Ko smo sedeli v jedilnici in se sladkali s kifeljčki in sokom, so otrokom sijale oči od zadovoljstva in ponosa. Tudi nama z Niko. Vsi smo bili zadovoljni, da smo tako razveselili starejše.
Mira Papež
