V Galeriji Pogled je bila včeraj odprta razstava likovnih del Boštjana Plesničarja, ki jo je avtor, kot nalašč za mednarodni dan žena, poimenoval – Woman’s power,
O razstavi in ustvarjalnem delu Boštjana Plesničarja, pa je kustosinja Medobčinskega muzeja Kamnik in vodja galerije Pogled Saša Bučan zapisala:
Slikar Boštjan Plesničar (1968) je leta 1996 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri mentorju profesorju Emeriku Bernardu. Leta 2000 je z zagovorom magistrske naloge Skrivnostna trivialnost zaključil podiplomski študij pri Lojzetu Logarju.
Tokrat Boštjan Plesničar v svojem igrivem, humornem, živopisnem zapisu obravnava temo ženske, ki je tudi sicer malodane venomer prisotna v vsebinah njegovih del. V njegovi umetnosti ni prostora za likovne teorije, razpredanje o višjem v tem ali onem delu. Plesničar namreč ni prav običajen umetnik, čeprav so njegova dela, strogo gledano, klasična. Klasična v formatu, v ploskvi, na kateri, s klasičnimi barvami, nenehno vznikajo nove podobe. Svojstvena izraznost ga spremlja, odkar ustvarja, zato v njegovem širokem razponu mnogokrat le njemu znane svojevrstne mitologije včasih le stežka poiščemo pravo zgodbo. A to nam Plesničar tudi dopušča – da smo tudi sami sebi razlagalci njegovih zgodb, ki imajo (lahko) številne interpretacije. Dela v sebi nosijo številne likovne provokacije, ki so največkrat komentarji na sodobni svet in na svet, ki neprestano kroži, se menjava in vznika v umetniku samem – vsebina je torej tudi razmislek o osebni vlogi znotraj tega sveta. Tako je to zunanji svet ali pa podzavest, kjer se posamično poveže v novo ustvarjeno in se realizira v novi podobi.
Pogosto kritiziran zaradi (ne)sloga, ki je pravzaprav postal Plesničarjev osebni slog, zagotovo v sebi nosi izjemno izrazito spontanost, pa najsi gre za slikanje, ki nastaja brez predhodnih skic, ali pa za vsebino, ki v kratkem obdobju prehaja iz ene tematike v drugo brez napovedanih razvojnih stopnic. Z eno besedo – spontana umetnost, a prav zato iskrena, ki sledi Dubuffetovemu reklu, da je umetnost vizija in vizije se ne ustvarja z namenom ustvariti jo, ampak instinktivno. Plesničar ostaja večni upornik, outsider; ne zanimajo ga zadnji modni trendi, ki prepogosto dajejo vtis intelektualne omejenosti – v njegovih delih najdejo zavetje igrivost, živost, utripanje v nas, humornost in tudi kritičnost, ki pa prihaja skozi vrata rahle provokacije in hudomušnosti in nikakor in nikoli ne temelji na teži problematike same.
Plesničarja uvrščajo v danes že kar termin premoderno – besedno povezavo, ki jo je ob izteku 20. stoletja »likovno-kritiški svet« prilepil na dela Oliverja Marčete. Marčeti so se v svojih hotenjih pridružili tudi nekateri drugi avtorji, med prvimi Plesničar – premodernisti so tako nastopili proti institucionalni aroganci in leta 2002 ustanovili Hlevzej – Muzej premoderne umetnosti v Hotiču pri Litiji. Dokazali so, da slika in slikarstvo nista mrtva, da v sebi nosita še mnogo neizrečenega. Dokazali so, da slika in slikarstvo nista mrtva, da v sebi nosita še mnogo neizrečenega. Ustvarjalci idej so tukaj, kreativni impulzi so živi, umetnost pa, kot tisto najsvobodnejše, živi naprej – spontana in domiselna. Premoderna umetnost ne pozna smeri ne določenega sloga – stalnica je le čist in vseh priponk osvobojen likovni izraz.
Razstava Boštjana Plesničarja bo v galeriji Pogled na ogled do 9. aprila 2018.
