V kamniškem lončarskem ateljeju v Hiši keramike se rado dogaja kaj novega, zanimivega in všečnega našim očem. Člani kulturno umetniškega društva Hiša keramike nas s svojimi izdelki presenetijo in očarajo. Začne se že v izložbi; postavitev je taka, da nas kar posrka v njihov svet.
V sklopu cikla »Keramika v izložbi«, sta razstavljala Sanda Kürbus Zore z razstavo Dialog in Denis Kuhar, ki je predstavil izdelke iz žganja v peči anagama.
Tokratna razstava je plod dela lončarske mojstrice Mojce Žalik. Njene izdelke, ki imajo obliko arheoloških izkopanin iz časov Emone boste lahko v izložbi občudovali vse do 9. novembra. Predstavlja nam vzhodnjaško tehniko »raku«, ki prihaja k nam z daljne Japonske. »Raku« sicer v prevodu pomeni uživanje in kot pravi Mojca, so posebnost in izziv te tehnike, nepredvidljivi učinki in posebna barvitost. Da pa si jo bomo bolj zapomnili, velja omeniti, da je »raku« način izdelave in žganja gline, ki so ga praviloma uporabljali za izdelavo obrednih čajnih skodelic. Te so na Japonskem ročno oblikovali, še žareče jemali iz peči in hitro ohlajali na zraku. Pri nas, v zahodnem delu tega sveta, so izdelki največkrat oblikovani na vretenu. Pri končni temperaturi žganja so vzeti iz peči in izpostavljeni redukciji z gorljivimi materiali, najpogosteje žaganje, suho listje, papir, konjske ščetine,… Mojca, ki izdelke oblikuje na lončarskem vretenu pravi, da je vedno znova presenečena, ko jih vzame iz peči, saj so vsakič drugačni in torej neponovljivi.
Kot je povedala predsednica KUD Hiša Keramike Tatjana Hlačer, obiskovalci radi prihajajo v njihov lončarski atelje in si ogledujejo vse; od prepoznavne kamniške keramike in kamniške majolke, pa vse od tradicionalnih do sodobnih lončarskih izdelkov. Izdelki niso samo na ogled, temveč jih je možno tudi kupiti. In vsekakor velja, da je keramika od nekdaj veljala za lepo darilo.
Tisti, ki bi se želeli naučiti lončarske spretnosti, se to jesen pri njih lahko udeležite raznih delavnic kot so; ročno oblikovanje gline, mala lončarska akademije za otroke in odrasle, urice z glino ali tečaj kiparstva. Ali pa si morda le ogledate kako nastajajo izdelki iz keramike in poslikave pod rokami učencev in mojstrov te obrti.
Že ob prihodu v skrivnostno delavnico, ki diši po glini in vročini, začutiš tisto ustvarjalno energijo, ki te prevzame, stisne in raztegne prste, da bi gnetli in ustvarjali; prime te, da bi zgrabil pest voljne gline, jo oblikoval v nekaj kar še duša le sluti, razum ne ve, a bo nastalo – in vsaj za trenutek občutil in postal delček sveta. Zemlja, prah, glina….
Besedilo in fotografije: Brigita Artiček
