Informacija o možnosti ukinitve kamniške urgence je močno razburila Kamničane, ki se na spletnih omrežjih množično odzivajo s komentarji zaradi katerih pristojni, če imajo le še količkaj vesti, najbrž lezejo pod svoje pisalne mize. Iz odzivov je moč razbrati, da smo Kamničani pripravljeni svojo urgenco braniti na vse načine, če bo potrebno, tudi na ulici.
Ministrstvo za zdravje smo danes še enkrat opomnili, da so nam odgovore na zastavljena vprašanja obljubili že za včeraj. Njihova predstavnica za stike z javnostmi se je opravičila, da odgovorov včeraj nismo prejeli zaradi njene bolniške odsotnosti, da pa jih zagotovo dobimo danes.
Odziv župana Marjana Šarca
Kot prvi se je na neuradno informacijo o nameravani ukinitvi enote nujne medicinske pomoči odločno odzval župan Marjan Šarec, ki si je dal duška in vse skupaj označil za norost. Na svojem FB profilu je zapisal:
Na novico o možnosti ukinitve kamniške urgence, pa se, vsak na svoj način odzivajo tudi prebivalci Kamnika. Razen komentarjev in pozivov k odločnemu ukrepanju in uporu, je med komentatorji zaslediti tudi čustveno obarvane zapise, ki izražajo začudenost, razočaranost in ogorčenje.
Odziv mame štirih otrok
Eno izmed lepših razmišljanj je na svojem FB profilu zapisala Lea Mrgole, mati štirih otrok, ki piše:
Zakaj? Še vedno sem mama štirih otrok, in nedolgo nazaj so bili to radovedni mali otroci, ki so padali z dreves, skejtov, koles, kuhinjskega pulta, so jim padale veje na glavo, so vtikali prste kamor ne bi smeli, prehitro tekli, premalo dvignili nogo, predaleč poleteli z bordom, bruhali, kuhali, kašljali, imeli krče, jokali, imeli vneta ušesa in so kdaj pa kdaj tudi blefirali. Kamniška urgenca je bila naš drugi dom, je bilo varno zavetje kadar je bolelo telo in tudi kadar je bolel srček. Kar je rekel zdravnik na kamniški urgenci, je bilo enako temu kot bi spregovoril Bog. Nikoli ni bilo nič hujšega, ampak jaz sem imela vsakič občutek, da so rešili eno življenje. In mi stanujemo zelo blizu. Kaj pa tisti, s celo Kamniku oddaljenih krajev? Ki jim je Kamniška urgenca oz. njen zdravnik zares pomagal preživeti, od kapi morda, ali celo roditi, ker je bila Ljubljanska porodnišnica preprosto predaleč??? Sistem je močno začel posegati v našo varnost – ob tem, da mi ta sistem vrtoglavo rešujemo z dobrodelnostjo in zbiramo denar za operacije in zdravljenja v tujini, zbiramo denar za zdravila in nenazadnje tudi za golo preživetje. Vprašanje ali je država zato, da se nanjo nasloni državljan ali je državljan zato, da se nanj nasloni država, ni več filozofsko vprašanje. Dejstvo je, da je odgovor jasen. Dejstvo je, da državljani crkavamo pod težo ‘naslanjanja’ države. In dejstvo je, da zato ne bomo deležni niti urgentne pomoči. Kdaj bomo pa popizdili? KDAJ???«