Na Jezerskem je včeraj potekal naknadni oz. nekakšen »protikamniški« referendum, na katerem so Jezerjani s prepričljivo večino zavrnili uveljavitev odloka o spremembi meje med občinama Kamnik in Jezersko, s katerim bi tudi kamniška občina dobila stik z avstrijsko mejo.
Zaradi možnosti izdatnejšega črpanja evropskih sredstev pri čezmejnih projektih si Občina Kamnik, na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, že nekaj let prizadeva, da bi z malenkostno administrativno spremembo meja med naseljema Kamniška Bistrica in Zgornje Jezersko (gre za skalnat teren med Štajersko in Koroško Rinko), pridobila stik z avstrijsko mejo, s čemer bi bilo sodelovanje v čezmejnih projektih omogočeno, ne le Občini Kamnik, ampak tudi osrednjeslovenski regiji.
Predlog spremenjene meje med občinama Kamnik in Jezersko (Vir: Občina Kamnik)
Odlok o spremembi meja so kamniški občinski svetniki sprejeli že leta 2012, medtem ko je pobuda, iz različnih vzrokov, na Jezerskem že ob samem začetku naletela na precejšnje nasprotovanje. Tamkajšnji svetniki so predlagano spremembo meje sprva dvakrat zavrnili, konec letošnjega junija pa na izredni seji vendarle sprejeli in potrdili.
Sprejetemu sklepu se je, s pobudo za referendum, uprl SDS-jev jezerski občinski svetnik, ki mu je uspelo zbrati dovolj podpisov za sklic naknadnega referenduma, s katerim mu je, tik pred lokalnimi volitvami, uspelo prepričati tudi večino sokrajanov, ki so se udeležili včerajšnjega referenduma.
Od 535 volilnih upravičencev, kolikor jih premore celotna občina Jezersko, se je naknadnega referenduma udeležilo 333 volivk in volivcev, pri čemer je za predlog spremembe dobil 91 glasov, proti spremembi meja med občinama Kamnik in Jezersko, pa se je izreklo 241 jezerskih volivk in volivcev.
Rezultati naknadnega referenduma na Jezerskem (Vir: Občina Jezersko)
Z zavrnitvijo spremembe meje Občina Kamnik tako (še) ne bo postala obmejna občina, s tem pa, skupaj z osrednjeslovensko regijo, tudi ne bo imela možnosti vključevanja v čezmejne projekte oz. možnosti črpanja sredstev v te namene.
Glede na »politično poreklo« uspele referendumske pobude, ki bi ji v prvi vrsti bržkone lahko očitali ozkogledno in domala značilno (zavistno) zaplankanost, bi dogajanje na Jezerskem lahko razumeli tudi kot SDS-jevsko zapečkarsko nagajanje trenutni državni oblasti, ki jo, kot predsednik vlade, vodi nekdanji kamniški župan Marjan Šarec.
Izid referenduma na Jezerskem pa morda utegne posredno vplivati tudi na lokalne volitve v Kamniku, kajti uspela referendumska pobuda, s katero so Jezerjani zavrnili spremembo meje, vsaj na nek način v neprijetno oz. slabo luč postavlja tudi člane kamniške SDS. Le-ti svojih strankarskih kolegov z Jezerskega, če so se v tej smeri seveda sploh kaj trudili – iskreno upamo, da so vsaj poskusili – očitno niso uspeli prepričati, da bi utegnila biti sprememba občinske meje lahko tudi v skupno, ne le v lokalno oz. politično-strankarsko korist, saj bi bila predlagana sprememba občinskih meja navsezadnje skladna tudi s sloganom njihovega županskega kandidata, ki želi Kamnik obrniti v svet.
V primeru, da bi ozkogledno zapečkarsko politiko v smislu: “Naj sosedu crkne krava!”, z Jezerskega zaneslo tudi v Kamnik, pa bi se lahko zgodilo, kot nekakšen povračilni ukrep, da bi otroci z Jezerskega ostali brez možnosti glasbenega izobraževanja, ki jim ga s svojim dislociranim oddelkom omogoča kamniški javni zavod Glasbena šola Kamnik.
