Odbojkarice Calcit Volleyja bodo danes, 3. februarja, po pravi odisejadi na poti domov s turnirja lige prvakinj v Nantesu, v svoji dvorani, v 17. krogu Sportklub prve odbojkarske lige za ženske, gostile ljubljanski Krim. Tekma se bo začela že ob 17. uri. Čeprav krimovke v zadnjem času igrajo zelo dobro, bo to lahko priložnost tudi za nekatere kamniške odbojkarice, ki so v letošnji sezoni igrale nekaj manj. Med njimi je tudi nadarjena Naja Boisa, ki igra svojo prvo sezono za prvo kamniško žensko ekipo.
V nedeljo bi kamniške odbojkarice morale igrati tekmo 16. kroga domačega prvenstva v Kopru, vendar so jo morale prestaviti, saj so domov, namesto v petek, prišle šele v soboto. »Naša pot in Nantesa se je začela v petek ob pol petih zjutraj, ko smo na letališču izvedele, da je naš prvi let prestavljen in bi zamudile na drugega. Dobile smo nato alternativni let, ki pa ni šel skozi, saj nam letališče ni moglo zagotoviti testiranja. Zato smo se hitro odpravile do železniške postaje in iskali vlake za Pariz, saj se nam je zdelo, da bomo tam imele več sreče. V Parizu smo nato hodili kake pol ure in se z vlakom odpeljale do letališča. Med vso to vožnjo smo iskale nove lete in povezave za Benetke ter uspele kupiti karte, vendar smo bile na letališču malo prepozno in je letalo vzletelo brez nas. Na našo srečo je nato vodstvu letališča uspelo najti let za soboto in nam našlo prenočišče v hotelu na letališču. Seveda smo bile razočarane, da nismo isti dan prišle domov, a zato smo bile v soboto še toliko bolj vesele. Moram pa pohvaliti trenerje, ki so se trudili najti rešitve in seveda nas, ki smo bile potrpežljive,« je pot do doma opisala Naja Boisa, s sedemnajstimi leti najmlajša igralka Calcit Volleyja, ki bo tekmo s Koprčankami odigral konec februarja, v sredo pa ga čaka dvoboj s Krimom.
V letošnji sezoni so Kamničanke obakrat brez večjih težav premagale Ljubljančanke, ki v zadnjem obdobju, če odštejemo sobotno tekmo s SIP Šempetrom, igrajo zelo dobro. »Krim je v zadnjem času pokazal kakovostno igro in presenetil z zmagami proti GEN-I Volleyju in Novi KBM Braniku. Pomembno bo, da bomo na igrišče stopile odločno in brez podcenjevanja, predvsem pa, da bomo igrale svojo igro. Če se bomo tega držali, verjamem, da bomo prišle do novih treh točk,« je odločna letošnja novinka v prvi kamniški ekipi, ki je lani igrala za drugo ekipo v 1B. ligi. Do zdaj v najmočnejši slovenski ligi ni prav veliko igrala, še največ prav proti Krimu decembra lani, ko je igrala vso tekmo, dosegla je tudi deset točk in morda ji bo trener Aljoša Jemec več priložnosti ponudil tudi v sredo.
»Resje, da do zdaj večjih priložnosti za igro še nisem imela, vendar verjamem, da moj čas še pride. Vsekakor pa bom skušala vsako priložnost, ki jo bomo dobila, izkoristiti na čim boljši način in prikazati svojo najboljšo igro. Seveda pa se pozna razlika med 1A in 1B ligo, kjer sem igrala lani. V 1A ligi so ekipe kakovostnejše, imajo več izkušenj, imajo več treningov in odbojka je na višji ravni.«
Na še višji ravni je seveda v ligi prvakinj. »Nastop v ligi prvakinj je bila res ena neverjetna izkušnja. Še zlasti za tako mlado igralko kot sem jaz. Igrati proti takšnim igralkam in ekipam, ki so v samem vrhu evropske in svetovne odbojke je res nekaj, kar se ne da opisati. Lahko rečem le …. Wauuuw. Ne glede na naše poraze se mi zdi, da smo prikazale dobro igro, kar se je videlo pri osvojenih nizih proti Fenerbahčeju in Nantesu. Dejstvo pa je, da še nismo na tako visokem ravni, kot so te ekipe. Pozna se, da za sabo nimamo toliko izkušenj in težkih tekem, verjamem pa, da se bo v prihodnje spremenilo in morda naslednjič pridemo do kakšne zmage,« se novih nastopov v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju nadeja Boisa. Toda da bi se lahko spet zaigrale v ligi prvakinj, bodo morale Kamničanke najprej ubraniti naslov državnih prvakinj.
»Ker branimo lanskoletni naslov, je odgovornost še toliko večja. Trenutno smo v lepi prednosti, a vse se bo odločilo v končnici državnega prvenstva. Zdi se mi, da nam največjo nevarnost letos predstavlja Šempeter, ki je edina ekipa proti kateri smo v letošnji sezoni izgubile. Prikazale so zelo dobro igro in v tekmo vstopile z veliko želje, kar je odločilo takratno tekmo. Vendar s pravim pristopom, in če bomo igrale, kot znamo, sem prepričana, da lahko zmagamo in pridemo do želenega naslova,« je želja Naje Boise, ki je pri svojih 17-tih letih šele na začetku svoje odbojkarske poti. V veliko pomoč sta ji tudi oče Vladimer, nekdanji odlični košarkar Olimpije in mama Alenka, ki je navduševala v vratih rokometnega kluba Olimpija.
»Zastavljenih ciljev iskreno še nimam. Trenutno grem korak za korakom, nabiram izkušnje, zagotovo pa imam željo, da čez nekaj let dobim priložnost v tujini in tudi v naši članski reprezentanci. Za zdaj pa počasi. Sem pa zelo vesela in hvaležna, ker imam veliko podpore predvsem s strani staršev, saj sta bila oba vrhunska športnika in razumeta mojo športno pot. Vedno sta mi pripravljena svetovati in deliti svoje izkušnje, prav tako pa nuditi prevoz, ko ga potrebujem,« ima dijakinja tretjega letnika Gimnazije Vič vso podporo tudi v svojih starših.
Tako kot vsi učenci, dijaki in študenti se mora tudi sama spopasti s šolanjem na daljavo. »Po pravici povedano mi šolanja od doma, kar leži, saj imam več časa za jutranje treninge in odbojko. Če pa gledam iz stališča izobrazbe, smo pa v velikem minusu. Prav tako pa pogrešam družbo sošolk in sošolcev,« si navkljub vsemu želi vrniti v šolske klopi, želela pa bi si tudi, da bi s svojimi vrstnicami lahko branila lanskoletni naslov v mladinski konkurenci.
»Iskreno so mi bile tekme mlajših selekcij, od kadetinj do mladink, najbolj pri srcu. Vedno je prisotno veliko energije, želje po zmagi in ekipe so si zelo enakovredne. Imamo kakovostno mladinsko ekipo, ki bi se lahko borila za naslov, a je zaradi trenutnega položaja vprašanje, ali bo prvenstvo sploh odigrano. Naslednje leto sem zadnje leto mladinka in močno upam, da bomo imele priložnost, da ubranimo lanski naslov.«
Miha Štamcar
Foto: Klemen Brumec
