»Kam gremo pa letos poleti za en teden?«
»Ja, na tabor Vesele Gorice, na Koroško, seveda!«
Tako je začelo pogovor 30 mladih planincev, ki se je letos udeležilo planinsko-kolesarskega tabora (letos bi glede na količino odigranega nogometa lahko dodali še nogometnega), ki smo ga letos v okviru Mladinskega odseka Planinskega društva Kamnik organizirali na Koroškem, natančneje v Koprivni.
Seveda so nam tudi letos pomagali številni odseki našega društva (turnosmučarsko-kolesarski odsek, alpinistični odsek, vodniški odsek) ter seveda nepogrešljivi GRS-jevci, ki nam tabor vedno naredijo še malo bolj zanimiv.
Že takoj v nedeljo smo druženje začeli z zanimivim spustom s kolesom v Črno na Koroškem, kjer smo si pogledali, kje letos gostujemo in kaj je značilno za ta kraj. Seveda nas niso razočarali s spoznavanjem navad rudarjev, ki so v tem kraju kopali svinčevo rudo. Navdušilo pa nas je tudi dejstvo, da sta naša legendarna smučarja Tina Maze in Mitja Kunc nekoč živela ravno v tem kraju. Polni vtisov smo se s kolesi podali nazaj v tabor, kjer nas je Matjaž čakal z odlično večerjo. Prvi večer smo preživeli v skupnem šotoru, saj nam je malce ponagajal dež, ki je svoje lovke stegnil še v ponedeljek. Vendar se mladi planinci slabemu vremenu ne damo in smo tako dan izkoristili za nekaj napotkov glede orientacije, ki smo jo izvedli nekaj dni kasneje. Nekaj trenutkov brez dežja smo izkoristili tudi za nogometni turnir, popoldne pa smo se podali na krajši izlet proti izviru Meže in imeli smo se prav fino.
 |
 |
 |
 |
Torek je bil za nas prvi sončen dan in izkoristili smo ga za pohajanje v deželo kralja Matjaža. Seveda, podali smo se proti Peci. Nekateri so jo osvojili, najmlajše pa je škratek kralja Matjaža obiskal nekoliko nižje, saj je bila jama za njih previsoko. Zvečer smo zakurili prvi ogenj in s tem naredili uvod v sredo, ko nas je čakal izredno zanimiv dan. Obiskali smo namreč rudnik Mežica, kjer so včasih kopali cinkovo in svinčevo rudo. Za en dan smo spoznali, kako je izgledalo življenje rudarjev. Najprej smo se oblekli v rudarska oblačila, si nadeli čelade, nato pa se z lesenim vlakcem odpeljali v podzemlje Pece.
Starejši so se v rudnik odpeljali kar s kolesom in ga na ta način dodobra spoznali. V rudniku nas je prestrašil tudi sam Perkmandeljc, ki je zelo rad ponagajal tudi rudarjem, drugače pa smo si podrobno ogledali opuščene rove rudnika in bilo je res zanimivo. Po dveh urah nam je prav prijalo priti z 9 stopinj Celzija na visokih 30. Popoldne smo izvedli orientacijo, kjer so se mešane ekipe zelo izkazale. Predvsem nas je navdušilo njihovo sodelovanje in skrb najstarejših za najmlajše.
 |
 |
 |
 |
Po odličnem dnevu, ko smo imeli malce počitka, smo se v četrtek podali v dve smeri. Najstarejši so odšli na dvodnevno turo preko Olševe in Grohota na Veliko Raduho ter s kolesom nazaj v tabor, najmlajši pa smo se povzpeli na Uršljo goro in šli po turi na zasluženo kopanje v bazen v Ravnah. Otroci so bili navdušeni, vendar tudi odrasli niso mogli skriti svojega navdušenja, saj je bazen prebudil tudi tistega malega otroka, ki ga skrivajo v sebi. Sledil je še zadnji dan, ko so šli srednji na Veliko Raduho, najmlajši pa so se najedli borovnic na Smrekovcu.
Seveda ne smemo pozabiti, da smo vsako jutro pridno telovadili in vsak večer trenirali naše glasilke. Na koncu pa se spodobi, da vam povemo: otroci so bili nad taborom navdušeni. Prav nihče ni želel iti domov in na koncu smo si obljubili, da se drugo leto zopet vidimo.
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem prostovoljnim vodnikom in drugim udeležencem, ki so s svojim prostovoljnim delom omogočili izvedbo tako prijetnega tabora, kot je bil ta. Hvala Klubu gosrkih tekačev Papež za lepe modre majčke, ki so razveselile vse otroke, Avto Moste d.o.o. za izposojen kombi, ki nam je prikrajšal marsikatero pot, Planinskemu društvu Kamnik za vso podporo (logistično in finančno), Marjanu Kobavu za vodenje financ, Mladinski komisiji Planinske zveze Slovenije in Občini Kamnik za finančno podporo.
 |
 |
 |
 |
Pa srečno!
Projekt so omogočili:
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Tabor Vesele Gorice je potekal na tabornem prostoru v Koprivni (Črna na Koroškem), od 31. 7. do 6. 8. 2016.
Vlasta Bizjak – vodja tabora
Vodniki PZS, Turno kolesarski vodniki, Gorski vodniki in ostali sodelujoči:
• Marko Petek,
• Barbara Berlec,
• Matej Bizjak,
• Matjaž Ravnikar,
• Simon Kurinčič,
• Simon Berlec,
• Irena Mežnar,
• Damjan Kočar,
• Urška Mijatovič,
• Anja Tabakovič.
Za vzorno urejen finančni del je poskrbel Marjan Kobav.
Kuhinja (Matjaž Šerkezi)
Ker je hrana pomemben del človekovega življenja in slovenski pregovor pravi, da gre ljubezen skozi želodec, mi je vodja tabora zaupal kuhinjo in s tem možnost kuharskega eksperimenta. Tako smo letošnjo kuhinjo posvetili koroškim jedem in utripu kraja, kjer se prepletata bogata rudarska kultura, življenje visokogorskih kmetij in preprosta kmečka hrana. Ker me je moja koroška bica naučila racionalnosti in spoštovanja do hrane, mi je bil cilj, poleg tega, da so vsi želodčki in želodci in vampi polni in se dobro počutijo, da gre čim manj hrane na biološke odpadke.
Se vidimo naslednje leto, ko se bodo Vesele Gorice prebudile iz zimskega spanja in poskrbele za pravo zimsko veselje na snegu. (zimovanje je načrtovano od 24. 2. do 27. 2. 2017 na Mali planini – Domžalski dom).
Besedilo: Vlasta Bizjak
Fotografije: Matjaž Ravnikar in Matjaž Šerkezi
