Na zdravje pod kamerami v prenovljenem bifeju »Pri žičnici«

Bife oz. bar “Pri žičnici” je prenovljen in sčasoma naj bi se prelevil tudi v gostilno, kljub opazni in temeljiti prenovi, pa obiskovalec lokal, vsaj za enkrat, zapusti z mešanimi občutki, saj je bila prenova izvedena precej nepremišljeno in ozkogledno. – In ne pozabite, ko boste naslednjič obiskali prenovljen bife Pri žičnici pod Veliko planino, se smejte in lepo obnašajte, kajti prenovljeni lokal je opremljen z nadzornimi kamerami, ki vas snemajo.

V prispevku »Ali dolina Kamniške Bistrice res potrebuje še eno gostilno«, smo že pred časom pisali o prenovitvenih delih v čakalnici oz. bifeju na spodnji postaji žičnice, 23. decembra 2014, pa so nas iz družbe Velika planina obvestili, da je prenovljen lokal ponovno odprt. V telefonskem pogovoru je direktor družbe Leon Keder pojasnil, da dela še niso povsem končana, saj je potrebno postoriti še nekaj zaključnih malenkosti, da pa obiskovalci ‘bara’, kot je bilo navedeno v sporočilu, lokal lahko že obiščejo.

Ker je vsaka novost na področju turistične ponudbe v naši občini več kot dobrodošla, smo prenovljeni lokal obiskali in strnili nekaj vtisov ter kritičnih razmišljanj, ki so se porodila ob obisku.

Poledenen adrenalinski dostop

Na vhodu v lokal v času našega obiska, 4. in 7. januar, kakih sprememb oz. prenove ni bilo opaziti. Prostor ob okrepčevalnici, kjer so klopi, je očiščen snega, povečini kopen je tudi asfaltiran del ceste, redkega obiskovalca pa, na dostopu s ceste do lokala, pozdravi zoprna, par metrov široka zaplata poledenelega snega in ledu, ki obisk lokala lahko spremeni v adrenalinsko doživetje. Dostop na tem mestu je namreč nekoliko nagnjen, zato je za obiskovalce s slabšo obutvijo in manj stabilnim korakom (starejši, otroci…), lahko tudi precej nevaren.

Klavrna podoba vhoda

Leseni fasadi ob vhodu, blagajni ter lesenim vhodnim vratom v prenovljeno čakalnico oz. bar bi, glede na to, da so bili ob prenovi pri roki najbrž tudi pleskarji, lahko privoščili vsaj nekaj brusnega papirja in kako roko svežega opleska, ampak izgleda, da zunanjščina lokala še ni prišla na vrsto. K temu kot kaže sodijo tudi steklene površine oz. okna na blagajni in lokalu, ki so polepljena s neuglednimi fotokopiranimi, ali natisnjenimi obvestili in ceniki, kar vsemu skupaj, v kombinaciji z dotrajano barvo lesa, daje precej neugleden, oz. bolje rečeno, zanikrn vtis.

“Kitajski zid”

Ob vstopu v lokal se pogled spremni, saj je sprememba očitna že na prvi pogled. Presenečen obiskovalec se namreč ob vstopu v lokal znajde pred masivnim zidom, ki zapira pogled in predeljuje lokal na dvoje. Vmes je sicer svetlobna niša, nekakšno okno, ki pa ga v večjem delu zapolnjuje, bog se usmili, hrbtišče televizijskega aparata. Na vhodni strani predelnega zidu, kjer sta bila nekdaj dva nosilna lesena stebra, je pred zid postavljena še vitrina s spominki in promocijskim gradivom, na katerem so v tem času postavljene jaslice, prostor ob vitrini, pa je namenjen klopem in je najbrž mišljen kot nekakšna čakalnica za kakih pet ali šest bolj suhih oseb, ki se, medtem ko gledajo v vhodna vrata, rade stiskajo.

Levo od vhoda in predelnega oz. »kitajskega zidu«, se še vedno nahaja šank, ki je tak kot je bil, le da ima novo preobleko, ki se sklada z ostalo opremo v kombinaciji belega opleska in modnim opažem iz macesnovega lesa v naravnih odtenkih. Desno od vhoda se še vedno nahaja žganjarna, katere vhod je bil v času našega obiska zatrpan z novoletno jelko, po desni strani, pa se, mimo kamina, pride do sanitarij, ki so ostale tam, kjer smo jih bili vajeni že v preteklosti. Levo in desno, vzporedno z vhodom, sta v nišah ob oknih ostali dve malce večji mizi s klopmi in stoli, oz. t.i. domači kot.

Pancer polka

Tlak lokala je izveden s keramično imitacijo kmečkih podnic, ki je v zadnjem času postal nekakšen zaščitni znak opremljevalcev prostora s slabim okusom, se pa v tokratnem primeru v prostor poda. Zaradi nekoliko bolj grobe površine, ki utegne omiliti oz. preprečiti drsenje, pa se zna keramični tlak v prihodnje izkazati tudi za ustrezno izbiro, čeprav bo za pravi atest potrebno počakati na čas, ko bo na Veliki planini možno ponovno smučati in se bo tlak srečal z nemilostno robustnostjo »Pancer polke«

Plesati ni več mogoče

Ob oknih onstran zidu se nahaja šest miz, ki jih obdajajo oblazinjeni stoli. Ob mize se lahko posede za kako gondolo gostov, kar najbrž ustreza običajnemu oz. manjšemu obisku, se pa utegne nefunkcionalnost z zidom pregrajenega lokala pokazati že v trenutku, ko bo zavetje v lokalu poskušala poiskati večja skupina obiskovalcev hkrati. O tem, da bi se dobro razpoloženi obiskovalci ob zvokih harmonike, ki je bila nekdaj obvezni del gostinskega inventarja, tudi zavrteli, pa lahko samo še sanjamo, saj za kaj takšnega ni več prostora. In v tem lokalu se je plesalo velikokrat.

Prijeten, a precej nevaren kamin

Prijetna poživitev oz. novost lokala je kamin s praktično nišo za drva, ki je postavljen med vhodom v žganjarno in sanitarije. Kamin z ognjem prostor prijetno poživi, mu daje pridih domačnosti, predvsem pa navda s prijetno (in cenejšo) toploto, ki za ta lokal v preteklosti ni bila ravno značilna. Predvsem na račun velikih oken, ki pa začuda, na naše veliko presenečenje, kljub temeljiti prenovi, niso bila (še) zamenjana.

Najsi bo kamin še tako lep in prijeten, pa spričo svoje nerodne lege ob prehodu do sanitarij, utegne povzročati nemalo težav, saj kar kliče k nesreči in poškodbam, družbi Velika planina, oz. Občini Kamnik, kot lastnici družbe, pa utegne nakopati tudi stroške z morebitnimi odškodninskimi tožbami, ki bi jih znali vlagati obiskovalci, ki se bodo na razbeljenem steklu nezaščitenega kamina opekli, ali scvrli kak kos oblačila. Še posebej veliko nevarnost kamin predstavlja otrokom, kar naj bi se izkazalo že v preteklih dneh, ko si je eden izmed malčkov na steklu kamina scvrl rokavice. K sreči tokrat (še) ni prišlo do hujših poškodb.

Sanitarije

Če že kaj, so bile “Pri žičnici” prenove najbolj potrebne sanitarije. Le-te so sedaj povsem prenovljene in urejene ter so povsem spodobne, tako da nanje človek ne more imeti nobenih pripomb.  Le kljuko, ki odpira vrata shrambe s čistilnimi pripomočki, bi lahko vsaj privijačili, če je že niso zamenjali z novo. Ampak glede na to, da prenova celotnega lokala še ni povsem zaključena, bodo najbrž kmalu odpravljene tudi tovrstne lepotne pomankljivosti, ki nekoliko kazijo podobo.

Smejte se, snemamo vas

Najbolj nerazumljiva in tudi zakonsko sporna poteza, ki si jo je pri prenovi lokala privoščilo vodstvo podjetja Velika planina, pa je namestitev nadzornih kamer. Prenovljeni lokal je namreč dodobra pokrit z nadzornimi kamerami, ki pokrivajo celoten prostor, kar je za goste najmanj neprijetno, da ne rečemo tudi skrajno moteče ter povsem v nasprotju z zakonskimi določili. Obiskovalci lokala o tem, da se dogajanje v lokalu snema, niso obveščeni ali opozorjeni na noben način, kar je med obiskovalci, ki so v tem času obiskali prenovljeni lokal in opazili kamere, že sprožilo hudo ogorčenje ter vsesplošno zgražanje. (Več o spornosti videonazora si lahko preberete v prispevku: “Veliki brat pod Veliko planino“)

Ponudba

O ponudbi zaenkrat še ne kaže zgubljati besed, saj je le-ta trenutno omejena na običajno bifejsko ponudbo, pa še to v okrnjeni obliki, saj denimo brezkofeinske ali ječmenove kave, ki sta že nekaj let sestavni del ponudbe še tako zanikrnega vaškega bifeja, v »baru« Pri žičnici zaenkrat še ne poznajo. Očitno je, da ponudba lokala še ni bila prenovljena, glede na to, da so bile obljube o bodoči ponudbi precej visokoleteče, pa se nadejamo, da bo mogoče več besed o boljši in pestrejši ponudbi zapisati kdaj v prihodnje. Mogoče že ob uradnem odprtju prenovljenega lokala.

Povzetek

Gostinski lokal Pri žičnici je bil zagotovo že dlje časa potreben temeljite prenove, vendar si upamo mirne duše zapisati, da je bila tokratna prenova, vsaj po videnem, izvedena najmanj neposrečeno, če ne tudi prenagljeno, nepremišljeno in zelo ozkogledno.

Kot vse kaže, je bila prenova lokala povsem podrejena preusmeritvi bifeja v gostilno. S tem je lokal, ki že tako ali tako ni prav velik, predvsem zaradi predelnega »kitajskega zidu«, ki bo gostom »prihodnje gostilne« nudil nekaj več zasebnosti, izgubil dobršno mero funkcionalnosti in namembnosti. Ne smemo namreč pozabiti, da je lokal Pri žičnici v prvi vrsti čakalnica namenjena čakanju na nihalko, vendar je z nepotrebnim in nesmiselnim uničenjem funkcionalnega in dragocenega prostora, izgubil možnost, da se v njem hkrati zadržuje, ali zabava, nekoliko večja skupina ljudi, da vseh ostalih pomanjkljivosti, ki smo jih že opisali, ne ponavljamo.

Tovrsten, domala kavarniško-slaščičarski mestni lokal, ki se očitno želi spogledovati z intimo nekakšne večje dnevne sobe, sam po sebi sicer ni napačen in bi bil lahko prijetna popestritev gostinske ponudbe nekje v mestu, žal, pa pod Veliko planino deluje zgolj kot iz mesta za lase privlečen tujek, kakršnega si lahko omisli oz. izmisli le nekdo, ki ne pozna zgodovine in tradicije lokala, predvsem pa ne potreb, ki jih narekuje prostor na takšni lokaciji. Ne smemo namreč pozabiti niti na to, da na Veliki planini in žičniških napravah obstaja tudi možnost nesreč, ali nepredvidenih vremenskih dogodkov, ki lahko prizadenejo večje število ljudi hkrati. Zato bi bilo potrebno pri načrtovanju funkcionalnih objektov upoštevati tudi to, da objekti in prostori omogočajo tudi nekoliko širšo, če že ne vsestransko uporabo, predvsem pa dovolj prostora za zavetje.

Seveda se nadejamo, da bi prenovljeni lokal čim prej in čim bolje zaživel. Vendar se bojimo, da bo ob takšnem vodenju družbe, ki smo mu priča trenutno, vse skupaj zgolj še en neposrečen, četudi dobronameren eksperiment nekoga, ki utegne že v kratkem, kmalu in za vedno, zapustiti dolino. Tudi zaradi tega, ker lokal postaja skrajno neprijazen do domačinov, ki so oz. smo, kljub občasni robati neotesanosti, lokalu predstavljali reden, predvsem pa stalen vir zaslužka, predvsem v času, ko ni (bilo) “boljših” turistov.

Po dolini, kjer je ‘ljudski glas’ potezam vodstva vse manj naklonjeno, so se namreč, poleg vseh ostalih, razširile tudi govorice, da gostje v delovnih oblačilih (gozdarji, logarji, cestarji…) v prenovljenem lokalu nekako niso več najbolj zaželeni. Kdo ve zakaj? Mogoče robata pojava in govorica lokalnih gozdarjev straši mestne goste, ali pa zato, ker bi »smolnata golcarska rit«, ki je počila na smrekovem panju, utegnila umazati nove in mehko oblazinjene stole.

V dolini Kamniške Bistrice je bilo poskusov »preganjanja« domačih, lokalnih gostov, na različnih lokacijah, že kar nekaj, ampak še vedno se je izkazalo, da je lokal, ki ga domačini niso obiskovali, kaj hitro propadel, najemniki, ki so se nadejali lagodnega življenja in fine družbe, pa so se še hitreje pobrali od koder so prišli.

Z uvajanjem policijskega nadzorovanja gostov in zaposlenih, uveljavljanjem nekakšne mestne mode in pravil, predvsem pa z odnosom, ki ga je s strani trenutnega, oz. bolje rečeno, začasnega vodstva družbe zaznati do domačinov in zaposlenih, pa lokal Pri žičnici, četudi je prenovljen, najbrž nima rožnate prihodnosti. Razen, če si vodstvo družbe predstavlja, da bo lahko v miru in v izbrani družbi, ob zakurjenem kaminu gledalo televizijo v dnevni sobi, ki so si jo uredili pod Veliko planino. Ampak najbrž samo tako dolgo, dokler jih bodo iz Občine Kamnik (še) pripravljeni zalagati z denarjem.