Ob dnevu spomina na mrtve tako vsako leto z osrednjo komemorativno slovesnostjo, ki jo pripravlja Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik, tudi v občini Kamnik obudimo in počastimo spomin na ljudi, padle v vojnah, in sicer sprva pri spomeniku padlim v NOB in nato še pri spomeniku padlim v 1. svetovni vojni. Pri obeh spomenikih je delegacija v spomin in opomin na padle žrtve s spoštovanjem položila tudi venec.
Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Igor Kanižar je pri spomeniku padlim v NOB v uvodu dejal: »Spoštovani zbrani, dragi občani in občanke Kamnika, svojci padlih in vsi prisotni, danes smo se zbrali, da se s spoštovanjem in hvaležnostjo spomnimo vseh tistih, ki so za našo domovino darovali svoja življenja. Na dan spomina na mrtve se spominjamo vseh padlih, ki so v najtežjih trenutkih naše zgodovini dali svoja življenje za to, danes živimo v miru in svobodi. Spomnimo se treh prelomnih trenutkov, ki so zaznamovali naš narod, prve svetovne vojne, bojev partizanov v drugi svetovni vojni ter osamosvojitvene vojne. Spomin na padle med prvo svetovno vojno nosi težo stoletij. V tistih krvavih letih so mnogi slovenski vojaki odšli na fronto, mnogi se niso nikoli vrnili. Med njimi so bili tudi mladi fantje z območja Kamnika.
Zgodovina ne bo nikoli pozabila velikih zaslug generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev, ki so takrat bili bitko za čast, za domovino, za mir in slovensko državo, ki pa je mnogi niso nikoli dočakali. Njihov pogum in trpljenje živita naprej v zgodovinskem spominu naših krajev in naših src.
Med drugo svetovno so naša zemlja, domovi in življenja znova padli pod okrutne roke tuje okupacije. Zavedne Slovenke in Slovenci so se tudi takrat združili v boju proti okupatorjem. Ustanovili so partizanske vojaške enote, da bi ponovno izbojevali mir in svobodo za svoje otroke, za nas, za prihodnje generacije. Na našem kamniškem območju se je upor proti okupatorju organiziral takoj v prvih dneh okupacije takratne kraljevine Jugoslavije. Mnogi so žal izgubili življenja, ker je bila njihova ljubezen do domovine, svobode, želje po mirnem življenju večja od strahu pred smrtjo. Bila je neomajna in brezpogojna. Kot prvi žrtvi okupatorja v drugi svetovni vojni na Kamniškem sta padla mlada partizana, aktivista, delavca Titana, Dominik Mlakar in Anton Miklavčič.
Pred tremi desetletji je našo deželo zaznamovala še osamosvojitvena vojna, ko smo se ponovno postavili za svojo suverenost, za samostojnost in za pravico, da sami odločamo o svoji prihodnosti. Pripadniki teritorialne obrambe in slovenske milice so takrat pokazali, da naš narod še zdaleč ni izgubil poguma in moči, da tudi v današnjem modernem svetu znamo stopiti skupaj, ko je to najbolj potrebno. Njihova odločenost in srčnost sta nam priborila osamosvojitev in začetek novega poglavja slovenske zgodovine. Za samostojno in svobodno Slovenijo so bili mnogi pripravljeni žrtvovati svoja življenja, za prihodnost vseh nas, ki danes tu stojimo. Svoje mlado življenje je v tej bitki izgubil tudi naš Kamničan Edvard Peperko.
Spoštovani, zbrani v spominu na vse te pogumne ljudi, danes se s hvaležnostjo poklanjamo njihovim žrtvam. Ne smemo pozabiti, da vsak korak svobode, vsak dih, ki ga dihamo v miru, nosi s sabo težo in žrtve tistih, ki so svoje življenje dali za nas. Bodimo vredni njihovega poguma, njihovega trpljenja, bodimo dostojni njihove zapuščine. Naj bo njihova žrtev opomin, da svoboda ni samoumevna, ampak nekaj, kar moramo varovati, spoštovati in se zanjo vedno boriti.
Naj njihova imena nikoli ne utonejo v pozabo, naj živijo v zgodovinskem spominu naše občine in našega naroda. Hvala vam, ker ste prišli, da se na dostojen način poklonimo spominu vsem, ki so žrtvovali življenja za našo Slovenijo.«
Slavnostni govornik, župana Matej Slapar pa je ob letošnji slovesnosti pozdravil vse zbrane v imenu Občine Kamnik in med drugim poudaril: » Njim, katerih spomenik v spomin stoji pred nami in številnim drugim padlim v različnih vojnah in po njih, se spoštljivo poklanjamo v teh dneh in na njih grobovih ter obeležjih prižigamo sveče ter polagamo cvetje. Članice in člani različnih domoljubnih društev in organizacij s predanostjo ohranjate njihove zgodbe žive, s čimer omogočate, da vsako leto znova izrazimo hvaležnost za njihov prispevek k svobodni Sloveniji in miru, v katerem danes živimo. Njihove borbe in upanje v boljši, pravičnejši svet nas vse skupaj navdihujejo.
Na njih bodimo ponosni in skupaj gradimo prihodnost, v kateri bo Kamnik občina zadovoljnih ljudi, ki znamo sodelovati in skupaj ustvarjajmo prostor, kjer imajo dom tisti, ki z delom, ustvarjalnostjo in sodelovanjem ženejo razvoj, uspeh, solidarnost in napredek. Predvsem pa, iskreno si prizadevajmo in aktivno delajmo na tem, da se vojna na naših tleh nikoli in nikdar več ne ponovi, kajti v vojni so vedno žrtve in to življenjske. Smrt za številne je neizogibna in zato naredimo vse, da do vojn na naših tleh nebi nikoli več prišlo.
Hvala vam, spoštovani prisotni, da ste danes prišli na kraj tihote, miru, spomina in opomina na vse, ki jih ni več med nami. Čeprav je človeška zgodovina tudi zgodovina vojn, naj bo naša prihodnost zgodovina miru. Kajti tisti, ki so se borili za slovensko zemljo, tudi tukaj v Kamniku, so verjeli, da bo to kraj, kjer bodo ljudje z različnimi prepričanji znali živeti v miru in skupnosti ter znali sodelovati in sobivati. To so plačali z vsem kar so imeli. Z življenji. Slava in hvala jim!«
Za kulturni program so poskrbele članice in člani Mestne godbe Kamnik pod taktirko Gašperja Selka, pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik pod vodstvom prof. dr. Andreja Missona ter Goran Peršin, ki je poskrbel za preplet misli in recitacijo.
Besedilo in fotografije: Občina Kamnik
