Prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika je na predvečer 8. februarja napolnila veliko dvorano Doma kulture Kamnik. Razmišljanje o kulturi nas hitro privede do dejstva, da govorimo o nadvse širokem pojmu, obenem pa imajo ljudje nanj različne poglede, saj ga vsak razume in dojema nekoliko drugače. Skozi kulturni program so ustvarjalci preizpraševali in hkrati raziskovali pomensko polje vseprisotne kulture. Predstavili so svoje poglede in skozi prizmo današnjega časa prerešetali različna pojmovanja kulture.
Dogodka sta se v imenu Občine Kamnik udeležila podžupana Aleksander Uršič in dr. Jernej Markelj skupaj z gostiteljem večera, vršilcem dolžnosti Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Francijem Kramarjem ter poslancema Državnega zbora Republike Slovenije mag. Matejem Toninom in Karlo Urh. Besedo ob prazniku je imel vodja Območne izpostave Kamnik Javnega sklada Republike Slovenije Tone Ftičar. Slovesnost je pripravil Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik v sodelovanju s KUD Oksimoron.
»Veseli me, da vas v imenu Občine Kamnik lahko pozdravim v kamniškem Domu kulture – na predvečer slovenskega kulturnega praznika. Slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, je dan, ko je kultura glavna tema, ko kultura zasenči vse. To je dan, ko kultura diha, ko se ustvarja vtis, da vsi dihamo s kulturo. Upam, da ne tvegam preveč s trditvijo, da Kamničanke in Kamničani danes živimo v okolju, kjer kultura lahko diha – vsak dan. Število kulturnih dogodkov v naši občini in njihova raznolikost so razlog za mojo trditev, zato hvala vsem, ki v naši občini skrbite za to, da imamo široko izbiro. Število mladih Kamničank in Kamničanov, ki delujejo na področju kulture, je dokaz, da imamo posameznike, ki svojo ljubezen do kulture znajo prenašati na mlade. Zato, hvala vsem mentorjem, ki v osnovnih in srednjih šolah uspešno kljubujete razmišljanju, da je domače branje nujno zlo in bralna značka nekaj, kar ne prinaša nobenih točk,« je v pozdravnem nagovoru v veliki dvorani Doma kulture Kamnik dejal podžupan Aleksander Uršič in nadaljeval: »Od okolja je odvisno, ali se potenciali razvijajo tudi, ko mladi zapustijo šolske klopi. Razvijati ustvarjalno okolje za vse generacije, naj bo naš skupni cilj. Na nas je, da prepoznamo skriti potencial kulturne dediščine in se poenotimo v tem, kaj hočemo. Za večino mest je značilno, da imajo slabo ali pod-izkoriščene zgodovinske zgradbe, ki so zaznamovale življenje določene lokalne skupnosti. Kamnik ima še priložnost, da izstopi iz povprečja na tem področju, da zaščiti in vrednoti mestno kulturno dediščino. Na nas je, da prepoznamo razloge za optimizem. Ko bomo skupaj vedeli, kaj hočemo, jim bomo lažje sledili.
Vsem želim, da nam uspe vnesti delček kulture v naš vsakdanjik in ne le na praznik kulture – kulturo izražanja, kulturo poslušanja, kulturo obnašanja, kulturo dialoga, srčno kulturo, kulturo govorjene in pisane besede, …, kulturo, ki preko umetnosti nahrani dušo in srce. Iskrene čestitke ob prihajajočem kulturnem prazniku.«
V svojem – mestom družbeno kritičnem – nagovoru je vodja Območne izpostave Kamnik Javnega sklada Republike Slovenije Tone Ftičar v uvodu izpostavil: »Na predvečer državnega praznika smo zbrani, da proslavimo. Da s posebnim dogodkom izrazimo spoštovanje in priznanje, poklon vrednosti in veljavi kulture. Ponosno, s hvaležnostjo seštevku vsega, kar nas je z izvirnim duhovnim jezikom majhnega evropskega naroda prepoznavno oblikovalo v skupnost, živečo v naposled izborjeni lastni in samostojni državi. V bivanju na svojem seveda nismo izolirani, ne od sosedov, ne od drugih državljanov na starem kontinentu; iz dneva v dan se krajšajo razdalje tudi do ostalih delov sveta. Naša vpetost v mednarodno okolje nikoli doslej ni bila tako izrazita, in to v vseh pogledih, od političnega in gospodarskega do širše družbenega. Pri tem zavzema pomembno mesto tudi kultura v vseh svojih pojavnih oblikah. Dostopnost do različnih dobrin te vrste nam je omogočena bolj/e kot kdaj koli, razdalje do najmikavnejših umetniških stvaritev so se skrčile, za dober denar izvajalci iz kateregakoli konca sveta pridejo celo k nam na dom, za doživetje v živo. Da o drugačni, tehnološko omogočeni stalni dosegljivosti vsega in vsakogar, kar in kdor nam v tem smislu pač vzbuja zanimanje, sploh ne govorimo: treba je le seči v žep in odtipkati željo …« Svoje misli pa je ob zaključku strnil z naslednjimi besedami: »…Pač pa je tu apel, povezan z nujo oblikovanja in sprejetja za nas in prihodnost važnega krovnega dokumenta, zakonsko predpisanega Lokalnega programa kulture, ki ga Kamnik več kot pogreša. Kot temeljni akt za oblikovanje kulturne prihodnosti v lokalnem okolju, vpetem seveda v tovrstne koordinate te države, nam je potreben za skladno načrtovanje in uspešno izvajanje posameznih vsebin ter njihovo financiranje. Z upoštevanjem naše specifike, kulturne dediščine, dejavnosti naših kulturnih zavodov in ustanov, mreže ljubiteljske kulture, društvenih dejavnosti, vključevanja svojih vrhunskih umetnikov in samostojnih ustvarjalcev, vzpostavljanja različnih oblik in vsebin kulturnega turizma in podjetništva, sodelovanja v državnih kulturnih projektih in vključevanja v mednarodne kulturne tokove … Za to je treba strniti moči, voljo in pripravljenost tako s strani oblasti kot strokovnih avtoritet in zainteresirane javnosti. Gre za odločitve, ki zadevajo, ne nazadnje, vse občanke in občane. Preprosto rečeno, Občino Kamnik v celem. Po različnih deležih vaših pristojnosti, odgovornosti in zavzetosti, vam, spoštovane in spoštovani, s temi mislimi izražam hvaležnost, spodbudo in priporočilo za sooblikovanje naše kulturne podobe, duhovne razsežnosti, nacionalne prepoznave in svetovljanske biti. Tega, kar je razlog tudi za iskreno voščilo: za občuteno doživetje slovenskega kulturnega praznika in za zaželeno druženje z umetnostjo tudi v dneh, ki jim v koledarju pripisujemo vsak svoje in naše skupne zaznamke.«
Obiskovalce je na vhodu v Dom kulture Kamnik pozdravila tudi likovna razstava avtorice Ane Vičič z naslovom Sraka in lastovice. Ob tej priložnosti vas na slovenski kulturni praznik, v soboto, 8. februarja 2020, ob 16.30 z avtorico vljudno vabimo na javno vodstvo po razstavi. Slednja je črtico Ivana Cankarja opremila z ilustracijami z naslovom Sraka in lastovice, pričujoča dela pa prikazujejo, kako se je Cankar na koncu svoje umetniške poti spominjal svojih življenjskih preizkušenj, zlasti vojnega časa. Cankarjev svet med sanjami in budnostjo je prikazala z omejeno paleto barv, motivi pa prikazujejo določen trenutek oziroma dogodek v zgodbi.
Nina Irt, ZTŠK Kamnik
