Nakupovalno središče Šutna

Šutna, nekdaj kamniška najpomembnejša trgovska ulica, dandanes pa, četudi domnevno najlepša, od večine Kamničanov kar nekoliko zapostavljena in pozabljena ulica, je sinoči znova zaživela v nekoliko živahnejšem trgovskem utripu. Pravzaprav ne oživela, zgolj predstavila se je, saj je njen utrip že nekaj časa mnogo bolj živopisen, le da se običajno skriva za vrati posameznih in vse številčnejših znova oživljenih lokalov.

Že res, da je še precej šutenskih pritličij praznih in trdno zapahnjenih, vseeno pa je tistih, ki ponovno odpirajo vrata vse več in precej izmed njih se je včeraj zvečer odločilo, da del svoje ponudbe mimoidočim predstavijo in ponudijo tudi na ulici, predvsem z namenom, da Kamničani in Kamničanke znova spoznajo, da je na Šutni znova moč marsikaj dobiti.

Na zaton trgovskega utripa Šutne ni toliko vplivalo njeno zaprtje za promet, kot izgradnja (pre)številnih nakupovalnih središč na obrobju mesta, svoje pa je bržčas dodal tudi pretiran pohlep posameznih lastnikov lokalov, od katerih nekateri očitno še vedno živijo v iluziji zlatih šutenskih časov in pričakujejo, da se bo enkrat le pojavil naivnež, ki bo pripravljen za najemnino nekdanjega, že leta zaprtega in nemalokrat tudi propadajočega lokala odšteti vsaj toliko, kot bi moral odšteti v ljubljanskem BTC-ju, ali kakem velikem trgovskem centru. K sreči je vse več takšnih, ki so svoje lokale pripravljeni oddati tudi za razumno in sprejemljivo najemnino, saj so najbrž spoznali, da je manjši zaslužek vendarle boljši od nikakršnega, ali zgolj stroškov.

Zato je provokativni naslov prireditve »Šutna Šoping Center«, ki so ga sinočnjemu dogodku nadeli organizatorji iz Razvojnega združenja Grunt, najbrž kar pravšnji, saj po eni strani opozarja na to, da je Šutna vendarle (vse bolj) živa, hkrati pa poudarja tudi brezosebnost novodobnih hramov potrošništva, ki prenekaterim služijo tudi kot prostor za neproduktivno preživljanje prostega časa, ali kot so zapisali šutenski ponudniki izdelkov in storitev:

“Mi, ki imamo poslovne prostore na Šutni, ulice ne vidimo kot nakupovalno središče, kakršna nakupovalna središča so: hektična, brez zgodovine, duše, brez pristnih odnosov, topline in z malo osebnega stika, poleg tega sam prostor tega niti ne dopušča, zdelo pa se nam je, da bi, v primeru uporabe tega izraza, lahko drugi dogodek razumeli ravno tako.”

 

Kot so še zapisali, z dogodkom želijo pokazati, da Šutna ni – kot se tako rado reče – mrtva in izumrla, saj opažajo, da se je v zadnjem letu povečalo število občanov, ki so po nekaj letih ponovno prišli na Šutno in prijetno presenečeni ugotovili, da vendarle ni tako prazna kot se govori.  Nad tem, da prebivalec Kamnika po par let sploh ne stopi na Šutno, pa so presenečeni tudi tamkajšnji ponudniki.

Zato so se posamezniki, podjetja in organizacije, ki delujejo na Šutni, povezali, združili moči in odločili, da se predstavimo, da ljudje vidijo, da smo, da nas ni malo, da veliko znamo, ogromno ponujamo in da se iskreno trudimo, ne samo za prodajo, ampak tudi za vračanje vrveža v ta del starega mestnega jedra.

Organizatorji sinočnje prireditve sicer niso imeli največje sreče z izbiro termina in tudi vremenom, saj je rahlo pršenje marsikoga najbrž odvrnila od misli na sprehod po Šutni, zaradi česar je bilo obiskovalcev prireditve manj, kot bi jih bilo lahko, vseeno pa še vedno dovolj, da morda organizatorji dobijo dovolj poguma in zaleta, da podobne prireditve na Šutni postanejo stalnica.

Morda že v predbožičnem času, kajti novoletni sejem, ki ga organizira kamniški Zavod za turizem in šport, je postavljen v nekoliko neroden termin, nekaj dni predbožičnega sejma na Šutni, pa bi znalo prijetno oživiti in popestriti prednovoletni utrip mesta in najlepše kamniške ulice.

Še posebej, če bi različni organizatorji in ustvarjalci združili moči, kajti manjši, enodnevni božično-novoletni sejem imajo namen, tako kot lani, na Trgu svobode organizirati tudi člani KUD Kufer, je pa ustvarjalcev, ki bili svoje stvaritve predstaviti in pokazati v Kamniku precej, le njihovo delovanje je najbrž preveč neusklajeno in razdrobljeno. Mogoče tudi zaradi prepričanja, da so drug drugemu konkurenca, kar pa drži zgolj delno, saj najbrž nehote pozabljajo, da je prav pestrost in raznolikost ponudbe tista, ki dela sejemske dogodke najbolj zanimive in privabi največ obiskovalcev.

Zato bi se ne kazalo omejevati zgolj na lokalne ponudnike in ustvarjalce, ampak le-te v mesto privabiti tudi od drugod, najlažje s ponudbo brezplačne stojnice oz. uporabe prostora, pri čemer bi, brez večjih stroškov, najbrž lahko na pomoč priskočila tudi Občina Kamnik oz. kamniški Zavod za turizem in šport, kjer vse preveč energije in sredstev uporabljajo za organizacijo in izvedbo lastnih prireditev, namesto da bi spodbujali samoiniciativnost različnih domačim organizatorjem, kar bi bilo najbrž ne le ceneje, ampak predvsem tudi bolj učinkovito, saj bi bilo v oživljanje mesta neposredno vključenih več občank in občanov.

Čudežna rešitev, ki bi utegnila poživiti in oživiti ne le Šutno, ampak celotno mestno jedro, se najbrž imenuje medsebojno sodelovanje, svojevrsten dokaz tega pa je tudi nadvse dobrodošla sinočnja prireditev na kateri so se predstavili ponudniki s Šutne, ki se, verjeli ali ne, še nedolgo tega povečini niso poznali niti med seboj.