Bilo je v sami Maistrovi hiši, muzeju na kamniški glavni, najlepši, po domače kar šutenski ulici. Zbrali smo se, da nam predstavijo knjigo. Tokrat ne prav navadno. Pisano zasnovana, v močni, trd (n)i vezavi, s prav takšnimi platnicami. Pritegne pogled. Naš Maister v stripu.
V njem v prvih sličicah ne še sabljaški mojster, a že mojster besede (tudi poet), oživi kot bosopet in radoživ fantič. Kasneje se prikaže kot od zalih ljubljanskih gospodičen močno občudovani poročnik, nazadnje kot veliki general Rudolf Maister. Človek. Lahko mu, kot pravita avtorja stripa, rečemo kar “naš” general Maister. Vseslovenski. Ki ni priznaval meja, kot so jih hoteli postaviti drugi. Ki je deželo širil, ko so jo drugi manjšali. Možak močnega, ponosnega, neuklonljivega duha, katerega sablja ni bila njegovo edino orožje in obramba. Ne. To mu je dala tudi pesem.
Ker je človeka, dejanja te veličine še kako potrebno postaviti na pravo mesto, ne le v betonu, jeklu in kamnu, v obliki, ki pritegne mlado in staro, se je za takšen način upodobitve odločil dr. Mihael Glavan. Doktor bibliotekarskih znanosti, dolgoletni vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Eden naših najboljših poznavalcev dela in življenja Primoža Trubarja ter njegove zapuščine. Krivec za to, da je država odkupila takrat novoodkriti Noviga testamenta pusledni dejl iz leta 1577. Leta 2004 je v Ljubljano pripeljal Brižinske spomenike.
Je strokovnjak, ki raziskuje in (nam) razkriva življenja pomembnih Slovencev. Trudi se, da bi se nas njihova življenja dotaknila tudi drugače, da bi razumeli, kaj nam sporočajo . S tem jih postavlja v nov okvir, na novo in drugače osvetljuje pomembne zgodovinske dogodke.
Kot pravita, ga je soavtor Damijan Stepančič kar sam pocukal za rokav. Skupaj sta vandrala in raziskovala po muzeju, in ni bilo potrebno veliko vaje, da sta se ujela. Pisec teksta Mihael pravi, da je kar hitro “podlegel” in se prepustil Damijanovi interpretaciji zgodbe.
In lahko mu je zaupal. Damijan se namreč že leta in leta ukvarja z ilustracijo, ki jo namenja otrokom in odraslim. Za svoje delo je prejel že pravo zakladnico nagrad; v zadnjih letih za Zdravljico in Gregorčičevo Soči. Že v dijaških letih in kasneje kot študent, se je kalil v striparskih tehnikah, katerih sadovi so bili vid(e)ni v revijah PIL in Ciciban. Poleg knjižne ilustracije se ukvarja tudi z animacijo, likovno opremlja učbenike in priročnike, poleg vsega pa se, še posebej v zadnjem času, posveča tudi izdelovanje lutk.
Maister, pravi, mu je bil v izziv. Krokar, večno prisoten skozi delo, je kor črna nit-napoveduje prihajajoče zlovešče trenutke, ki jim s svojo pojavo da posebno težo.
In strip, pravi, daje tudi posebno svobodo, možnost plastenja in prehajanja, prepletanja zgodb in podzgodb iste osebe, oseb, skozi čas. Tega običajna knjiga večkrat ne da.
Nad svojim izdelkom prevzeti avtorski dvojec, dobro in dodobra ujet, nam pravi, da to ni zadnji takšen projekt.
Dr. Mihael Glavan pravi, da je bil to le uvod. S hudomušnim pogledom pove, da jih imamo še. Generale. Nam morda še neznane. Izda nam ime.
Ki naj tu ostane skrivnost.
Morda pa po naslednjem, ki ga spoznamo, dobimo še generalko. V stripu.
Naj bo Maister generalka za generalko.
Pogovor je vodila Alenka Juvan, knjiga pa je izšla pri založbi Miš.
Priporočamo v branje!
Kartini Djalil