Utrip predzadnjega dne festivala Kamfest je nedvomno zaznamoval gala nastop Zale Smolnikar, ki je skupaj z Big Bandom Krško presenetila in navdušila številne obiskovalce.
Pestro dogajanje zadnjega kamfestovskega petka se je v Keršmančevem parku začelo z nastopom mladih kamniških glasbenih upov Before Time, ki jih utegnemo, če bodo le vztrajali pri svojem mladostnem glasbenem ustvarjanju, na odrih Kamfesta, bržkone pa tudi še kje drugje, zagotovo še kdaj videti.
Istočasno je na drugem koncu, v parku Evropa pri železniški postaji, zadišalo po različnih dobrotah Kul(inaričnega) petka, ki so ga, z nostalgičnim ritmi iz nekih drugih časov, zabelili člani zasedbe YU Generacija.
Večerno dogajanje v Keršmančevem parku je bilo sinoči nekoliko obrnjeno, saj se je glasbeno dogajanje naprej začelo na Večernem odru, kjer so nastopili Lusterdam.
Vrhunec večera pa je bil nedvomno razkošen in do zadnje podrobnosti pripravljen nastop Zale Smolnikar z Big Bandom Krško, ki je številne obiskovalce koncerta na trenutke bržkone napeljal na misel, da prisostvujejo Slovenski popevki ali Melodijam morja in sonca, ne pa Kamfestu.
Simpatična Zala Smolnikar, bržkone ena izmed najbolj talentiranih mladih slovenskih pevk in glasbenic, ki je, kljub svojim rosnim letom, že kar nekaj časa prisotna na slovenski glasbeni sceni, je z nastopom zagotovo navdušila, številne obiskovalce, ki njenega glasbenega ustvarjanja ne poznajo prav dobro, pa tudi prav prijetno presenetila in očarala.
Nič nenavadnega, kajti Zala Smolnikar zagotovo premore vse možne atribute za vrhunsko glasbeno kariero, do katere ji manjka zgolj (ali predvsem) še kanec lastnega, povsem njenega avtorskega izraza.
Zala je namreč izvrstna pevka in glasbenica, ki obenem, prisrčno in simpatično, izžareva tudi pomen starega Plavtovega rekla: “Nomen es omen!”, kar v show biznisu zagotovo ni nepomembno. Vsota vseh njenih talentov, truda in danosti, ki ji brez kanca dvoma bajajo bleščečo kariero, so že pred časom prepoznali tudi njeni številni botri, ki ji na različne načine dobronamerno pomagajo pri njeni glasbeni poti, kar več kot hvalevredno, ampak preveč dobrega včasih tudi škodi.
Kljub sinočnjemu gala nastopu, ki mu seveda ni moč ničesar očitati, se namreč poraja občutek, da vsa, četudi povsem dobronamerna pozornost in blišč Zali, v smislu manj je več, bolj škodita, kot koristita. Predvsem zaradi tega, ker je prisrčno redek, iskren in še neizbrušen diamant, ki ga ni potrebno vpenjati v spone bleščavih okovov, da zažari v vsem svojem polnem žaru, zagotovo pa se bo najlepše in najbolje, predvsem pa iskreno pristno, zagotovo izbrusila kar sama.
Če bo le, kot ptičica na veji pod milim nebom, (čim prej) uspela zadihati, se otresti raznoraznih vplivon in se izraziti povsem po svoje oz. najti svojo pesem. Ima namreč vse in morda še več, kot je potrebno, da že kaj kmalu postane čisto prava, navdušujoča in celo navdihujoča glasbena diva, pa četudi se na odru pojavi v zgolj raševini in ob spremstvu razglašenega klavirja.
Foto: Aleš Romaniuk
Foto: Kamnik.info
