Ne bomo se umaknili, nagnali bomo sovražnika…

“O čem nam tudi danes z vse večjo izpovedno močjo pričajo naravnanost in dejanja teh herojev, ki jih domači izdajalci današnjega dne na vse pretege poskušajo iz najsvetlejšega dela narodove zgodovine potisniti v mrak in pozabo?”

Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik in Tuhinj so v nedeljo, 19. decembra 2021, pripravili 66. spominsko slovesnost na Kostavski planini. Slovesnost, ki sta ji v imenu Občine Kamnik prisostvovala podžupana Bogdan Pogačar in Aleksander Uršič skupaj s predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik, je bila namenjena počastitvi spomina žrtvam bitke, ki se je v teh krajih odvijala leta 1942. Letošnji slavnostni govornik je bil Borut Ludwig Benčina.

Bitka na Kostavski planini se je zgodila 24. 12. 1942, ko je reorganiziran odred Kamniškega bataljona napadlo več tisoč sovražnikov. V neenakem boju, saj so Nemci napadli z več kot dvajsetkratno premočjo, pa je padlo 16 kamniških borcev.

Uvodne besede so pripadala organizatorju slovesnosti predsedniku Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušanu Božičniku, ki je povedal: »Čez dva dni bo natanko 79 let, ko so v decembru leta 1942, tu na Kostavski planini, padli komandant Kamniško-Kokrškega odreda narodni heroj, Matija Blejc-Matevž, komandant Kamniškega bataljona Franc Per-Vido, trije komandirji čet in 11 borcev. Letošnje leto je bilo izredno pomembno, saj smo praznovali 80 let od ustanovitve osvobodilne fronte in se družno uprli zloglasnemu okupatorju ter 76 let zmage nad fašizmom in nacizmom. Današnja situacija v naši domovini pa ni rožnata. Napadla nas je zloglasna korona, nova vlada nam greni življenja, na občinskem področju pa se dogajajo nam neljube zadeve, kot je že poimenovanje, v preteklih letih mestne knjižnice v knjižnico Franceta Balantiča, nedavno pa so še izdali spominsko znamko z njegovim likom. To je vrhunec že več kot 30 let trajajočih prizadevanj za spreobračanje zgodovine in opravičevanje izdajstva, ki jim bo nekoč treba narediti konec. Naša naloga pa je ohranjanje vrednot narodno osvobodilnega boja in zavzemali se bomo za normalno življenje in sožitje med državljani.«

Zbrane je v imenu Občine Kamnik nagovoril podžupan Bogdan Pogačar, ki je dejal: »V imenu Občine kamnik vam želim iskreno dobrodošlico na Kostavski planini, kraju, kjer je pred 79 leti 16 mladih in neustrašnih mož pod vodstvom komandanta in narodnega heroja Matije Blejca sprejelo odločitev, da se upre tujemu sovražniku. V predbožičnem času, ko cel svet izreka želje miru, so bili soočeni z napadom številčnejšega in bolje oboroženega okupatorja. Ti mladi fantje niso bili boja za oblast, niso bili boja za svetovno nazorski sistem, bili so boj za obstoj slovenskega naroda, slovenske besede, dostojanstva, za pravičnost in svobodo domovine. Njihova odločnost je bila večja od preračunljivosti, njihova pogum večji od strahu in njihova ljubezen do domovine večja od lastne blaginje. Dan, ko je v 16 družinah zamrl pogled, ko je mati izgubila sina, sestra izgubila brata, bo za vedno zapisan na tleh Kostavske planine. Nikoli ne smemo pozabiti njihove žrtve za nas, našo svobodo, pravičnost in mir. Občina kamnik je k svobodi domovine v drugi svetovni vojni prispevala velik delež. To pričajo tudi obeležja, posejana širom občine. Občina skupaj z Združenjem za vrednote NOB Kamnik zgledno sodeluje pri ohranjanju spomina in zavedanja pomena  dejanj mladih mož in žena v narodnoosvobodilnem boju. S krvjo tlakovana pot v svobodo v drugi svetovni in kasneje v osamosvojitveni vojni je temelj naše samostojne, suverene in svobodne Slovenije. Pravičnost, poštenje, delo in svoboda so vrednote, ki jih je potrebno negovati, o njih ne le govoriti, ampak jih je potrebno živeti. Naj bo Kostavska planina simbol vseh teh vrednot. Medsebojno spoštovanje, odločnost in pogum naj zaznamujejo našo prihodnost. Nikoli v vsem ne bomo enotni, ne dovolimo pa si, da bi bili še kdaj kot narod razdeljeni. Mladim špartancem so matere dejale, ko so odhajali v boj, naslednje besede : »Vrnite se s ščitom ali na njem.« Tako ravnajmo mi, tako je ravnal tudi narodni heroj Matija Blejc s svojimi soborci, ki jih ne smemo in jih ne bomo pozabili. Slava jim.«

Slavnostni govornik Borut Ludwig Benčina pa je ob tej priložnosti dejal: »Danes, na tem mestu, dajemo poklon slavni poti partizanskega Kamniškega bataljona, ki je (kot je bilo to že tolikokrat v NOB, začenši od poslednjega boja Pohorskega bataljona) bil boje z večkratno številčnejšim okupatorjem in njemu zvestimi hlapci iz vrst lastnega naroda ter v tem času še posebej spomin na bitko na Kostavski planini na pred-božični dan leta 1942. Letos bo na ta dan minilo natanko 79 let, ko je na Slevcu Kostavske planine padlo 16 partizanov, in sicer Matija Blejc-Matevž (komandant Kamniško-kokrškega odreda in narodni heroj), Franc Per- Vido (Komandant Kamniškega bataljona), trije komandirji čet in 11 borcev. Slava jim! Kaj se je torej dogajalo na tem mestu in bližnjem okolišu tistega usodnega dne? Kot že ničkolikokrat v naši zgodovini je tuj okupator (takrat Nemci) s strani domačih hlapcev-izdajalcev dobil prave in natančne informacije o trenutni situaciji v naši domovini, takrat o lokaciji partizanske enote Kamniški bataljon, ki mu je kot komandant Kamniško-kokrškega odreda, katerega sestavni del je od junija 1942 bil tudi bataljon s svojimi tremi četami in 90-imi borci, na najvišji instanci poveljeval Matija Blejc- Matevž. Poznavajoč lokacijo in organizacijo partizanskega tabora na Kostavski planini so Nemci zlahka pripravili ustrezne sile za napad, ki so po ocenah štele med 1.300 in 1.400 mož, s čimer so si zagotovili premoč v razmerju najmanj 5:1 (neupoštevajoč njihove sile v pripravljenosti oz. v rezervi). Že ob 6. uri zjutraj, na predbožični dan, so leta 1942 odjeknili prvi streli iz smeri Tuhinja, nato pa še nad Šmartnim. Nemci so namreč že lezli proti Kostavski planini, s čimer so se že začeli prvi spopadi s partizanskimi stražarskimi predhodnicami. Glavni partizanski tabor je bil seveda takoj na nogah, tako borci Kamniškega kot Moravškega bataljona (oba v sestavi Kamniško-kokrškega odreda) in oba štaba, ki so se takrat na Kostavski planini skupaj nahajali. Iz tistega trenutka, ob prvih poročilih o nevarnosti, so znane legendarne besede komandanta Matevža: »Ne bomo se umaknili, pa naj bodo to druge Dražgoše. Nemce bomo nagnali, da bo veselje.« Kljub temu, da bi se bilo bolje umakniti (kajti Nemci so bili preveč natančno seznanjeni o položaju in partizanskih silah), je ostalo pri tej odločitvi »pričakati in odbiti Nemce«, saj so borci zaupali svojemu komandantu, ki jim je bil za zgled, njegova volja in hrabrost pa so jim vlivali moč. Tako so še v mraku, pred sedmo uro zjutraj, zavzeli položaje za krožno obrambo. Slabo uro kasneje se je začel glavni spopad z močnim obstreljevanjem Nemcev proti položajem obrambe. Kar trije napadi Nemcev, ki so istočasno prihajali iz več smeri, so bili odbiti. Kljub temu, da so se pri zadnjem Nemci približali le na nekaj metrov, je bil tudi ta odbit, obenem pa je razkril vso težavnost nastale situacije. Medtem je namreč potekal že četrti val, ranjenih in padlih partizanov je bilo vedno več, Nemci so prihajali iz vse več strani, začelo je primanjkovati tudi streliva in potrebno je bilo nekaj ukreniti ter s tem rešiti sebe in ranjene tovariše. Seveda je odločitev zopet padla na njihovega heroja Matevža, ki se je odločil za nagli preboj brez oklevanja. Za razliko od danes so takrat prvi krenili v preboj vsi poveljniki in politkomisarji, ki so se pognali v smer oslabljenega dela nemškega obroča. Ravno takrat so Nemci ponovno stisnili obroč, tako da je preboj iz te skupine uspel le kakim tridesetim borcem. Davek preboja je bil 16 padlih partizanov, precej je bilo tudi ranjenih. Padel je skoraj ves poveljniški kader, med njimi (kot rečeno) tudi že tedaj legendarni odredni komandant Matija Blejc-Matevž, star komaj 26 let, in bataljonski komandant Franc Per-Vido. Kamniški bataljon je bil ustanovljen 25. julija 1941 in je bil tudi prva partizanska enota, ki jo je za uspešno delovanje pohvalilo vodstvo slovenskega Narodno Osvobodilnega Gibanja, njegove uspehe pa je priznal tudi nemški okupator. Po bitki na Kostavski planini se je bataljon vključil v Kamiško-savinjski odred, njegova slavna pot pa se je nato nadaljevala ob ustanovitvi Šlandrove brigade 6. Avgusta 1943, ko je postal njen 3. bataljon. O čem nam tudi danes z vse večjo izpovedno močjo pričajo naravnanost in dejanja teh herojev, ki jih domači izdajalci današnjega dne na vse pretege poskušajo iz najsvetlejšega dela narodove zgodovine potisniti v mrak in pozabo? O tem, da si je slovenski narod po njihovi zaslugi najprej izboril obstoj, svobodo in razvoj, da je nato skupaj z ostalimi južnoslovanskimi narodi praktično iz nič oziroma iz pogorišča in pepela 2. svetovne vojne dvignil samostojno in suvereno, širom sveta cenjeno državo, ki pa je bila seveda ves čas svojega obstoja trn v peti okupatorju in domačim plačancem, da se je tudi slovenski narod ob in po uradno razglašeni samostojnosti in neodvisnosti v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pustil zmaniupulirati domačim hlapcem tujih okupatorjev današnjega časa, ne zavedajoč se pri tem, da na ta način postopno a zagotovo drvi v ravno nasprotno- t.j. v nesuvereno in odvisno državo pod okupacijo le teh, ki so tako v prejšnji kot v sedanji t.i. “samostojni” državi iskali zgolj zasebne koristi, pa četudi bi bilo za to potrebno prodati, žrtvovati vse kar je od in zaradi lastnega naroda-torej tudi narodovo svobodo, sedanjost in prihodnost. Razlika od prejšnje države je v tem, da je sedaj njihova podla dejavnost dopuščena in celo legalizirana, Slovenija pa raj za korupcijski kriminal in njene kolonizatorje. In predvsem-dejanja partizanskih herojev nas učijo univerzalnih vrednot, ki jih v trenutni krizi še posebej tepta tuji in njemu prodani domači kapital ter njima prodane duše iz vrst domače tako politike kot stroke. Še pred tridesetimi leti, kaj šele pred 79-imi iz ust komandanta Matevža in borcev Kamniškega bataljona, ni bilo slišati besed, kot so danes na primer ne zmoremo več, prilagodili se bomo sovražniku ali pa nekaterim bolnikom ne bomo več nudili ustrezne oskrbe. Pomenile bi izdajo in zločin proti lastnemu narodu. Namesto tega so bile v mislih bork in borcev iskreno in neomajno zasidrane besede, kot so ne bomo se umaknili, nagnali bomo sovražnika, ranjencev ne bomo pustili. Naj jim bo večna hvala in slava, njihove misli in dejanja pa lastnemu narodu danes v najsvetlejši spomin in velik opomin za nadaljnjo svetlejšo prihodnost.«

Posebno noto so dogodku dodale zastavonoše veteranskih organizacij Občine Kamnik.

Besedilo in fotografije: Občina Kamnik