Po ledeni kataklizmi v februarju 2014, ki je zelo markantno zaznamovala naše gozdove, smo posvetili največ skrbi padlemu ali polomljenemu odraslemu drevju. Iz preteklosti vemo, da take katastrofe ne prizanašajo nikomur, ne velikim ne majhnim, ne starim ne mladim. Dobrih 5% vseh gozdov (870 ha) na kamniškem je mladega gozda, ki mu smrtonosno ledeno okrasje ni prav nič manj prizaneslo. Koliko neskončnih ur sajenja sadik, zaščite pred objedanjem, čiščenja robide, srobota in nadležnih zelišč, koliko sanjarjenja o mogočnih drevesih v prihodnosti se je sesulo na gozdna tla za nekaj nadaljnjih let. V prvih dnevih po ujmi je bil pogled na mlade poškodovane gozdove še posebej boleč.
Ljudska modrost pravi »Na mladih svet stoji in zato se za mlade poskrbi!« Pri izvedbi družbeno odgovornih akcij pri obnovi gozdov v jeseni 2014 in spomladi 2015 (Obnovimo slovenske gozdove), javnost pojmuje sadnjo sadik gozdnega drevja kot glavni ukrep pomoči gozdu pri gospodarjenju z gozdovi, ne zaveda pa se pomena nege kot ključnega ukrepa s katerim zagotavljamo stabilnost gozdnih sestojev in usmerjamo njihov razvoj v smeri zagotavljanja vseh funkcij gozdov z glavnim ciljem vzgoje močnega stabilnega in zdravega drevja. Pomen nege je še posebej izpostavljen pri sanaciji po žledu poškodovanih gozdov. Na vrste in pomen negovalnih ukrepov smo začeli opozarjati javnost že spomladi v okviru medijsko dobro podprte akcije Obnovimo slovenske gozdove, želimo pa s tem nadaljevati tudi v okviru Tedna gozdov 2015. Ustrezno izvajanje negovalnih ukrepov je še posebej pomembno pri sanaciji po žledu poškodovanih gozdov, nega pa spremlja rast in razvoj vsakega gozdnega sestoja, ki ga želimo vzgojiti v kvaliteten, donosen, stabilen in zdrav gozd.
Gozd lahko negujemo skozi celotno življenjsko obdobje. V odraslih sestojih je glavni negovalni ukrep sečnja, delujemo po načelu pozitivne izbire in pri tem ne smemo pozabiti tudi na ekonomiko. V mlajših razvojnih fazah pa gre za t.i. nego mladega gozda. Preden se lotimo nege, je pomembno, da si postavimo cilj glede na rastišče, sestojne zasnove, kvaliteto in pri tem upoštevamo tudi mikroklimo, ki se nam kaže v pogostosti in jakosti različnih ujm iz preteklosti. V grobem pri tem lahko upoštevamo tri kriterije:
- kakovost (za ta cilj gospodarimo na najboljših rastiščih, kjer imamo naravno prisotne gospodarsko pomembne drevesne vrste),
- stojnost (nanjo moramo paziti predvsem na rastiščih, kjer se ujme pojavljajo pogosto z veliko jakostjo in v tem primeru ni pomembna kvaliteta, ampak stabilnost sestoja),
- ekonomika (v nego vlagamo predvsem v tistih sestojih, kjer se nam vložek v prihodnosti obrestuje).
- Obžetev je odstranjevanje zeliščnega sloja okoli drevesc v lijakih, če obstaja nevarnost preraščanja robide ali srobota, pa je treba po navadi obžeti celotno površino (pozor na sadike, ki so v gosti robidi težko opazne).Težavnost dela je odvisna od gostote sajenja, enakomernosti razporeda sadik, vrste in gostote rastlin, ki se jih odstranjuje in prehodnosti terena. Zaradi razvidnosti opravljenega dela, se na površinah z veliko preraščenostjo vzpenjalk (srobota) odstranjevanje vzpenjalk loči od obžetve. Obžetev se izvaja na površinah obnovljenih s sadnjo ali v naravnem mladju, lahko pa tudi z namenom pospeševanja naravne obnove. Na nepomlajenih površinah, kjer je pokrovnost orlove praproti večja od 90 %, z namenom nasemenitve klimaksnih drevesnih vrst, opravljamo obžetev orlove praproti z večkratnimi ponovitvami.
- Nego mladja predstavlja uravnavanje zmesi, odstranjevanje predrastkov, po potrebi rahljanje in uravnavanje ostrih robov. Zaradi pomembnih razlik pri delu, obravnavamo ločeno nego naravnega mladja in mladja, osnovanega s sadnjo oz. setvijo.
- Nega naravnega mladja. Delo se najpogosteje opravlja z vejnikom in škarjami, po potrebi tudi z lažjo motorno žago ali motorno koso.
- Nega s sadnjo oz. setvijo osnovanega mladja. Pogosteje kot pri negi naravnega mladja delamo z motorno koso s krožnim nastavkom ali z lažjo motorno žago (ca. 8 – 15 % delovnega časa), drugače pa uporabljamo vejnik oz. škarje.
- Nega gošče vsebuje odstranjevanje silakov in drugih nezaželenih osebkov v zgornjem sloju, uravnavanje zmesi ter pomoč pri preslojevanju. Zaradi pomembnih razlik pri delu obravnavamo ločeno nego naravnih gošč in nego gošč, osnovanih s sadnjo oz. setvijo.
- Nega naravne gošče. Delo se najpogosteje opravlja z vejnikom in škarjami, po potrebi tudi z lažjo motorno žago ali motorno koso (ca. 8 – 15 % delovnega časa).
- Nega s sadnjo oz. setvijo osnovane gošče. Pogosteje kot pri negi naravne gošče delamo z motorno koso s krožnim nastavkom ali z lažjo motorno žago (ca. 10 – 20 % delovnega časa), drugače pa uporabljamo vejnik oz. škarje.
- Nega letvenjaka je pomoč izbranim drevesom z odstranjevanjem konkurentov (pozitivna izbira) kjer se upošteva gostota sestoja, gostota odkazila, prehodnost in pestrost drevesnih vrst. Izbrana drevesa za možni posek se praviloma vidno označi v prsni višini z barvo. Povprečni prsni premer za posek izbranega drevja je do 10 cm. Prežagovanje podrtih debel in gozdni red sta obvezna le pri iglavcih in brestu. Delo se opravlja z lažjo motorno žago.
Nega mladega gozda po žledolomu predstavlja odstranjevanje dreves, ki ovirajo razvoj mladovja in tanjšega drogovnjaka (mladi gozdovi prsne debeline od 10 do 20 cm) proti ciljnemu stanju. Ciljno stanje je stabilen, zdrav mešan gozd s kvalitetnim lesom, ki opravlja tudi druge vloge (preprečevanje erozije, varovanje vodnih virov, ugoden prostor za živali itd.). Nega poškodovanega gozda je zelo pomembna tudi iz varstvenega vidika, saj se z odstranitvijo poškodovanih iglavcev (predvsem smreke) prepreči povečanje škode zaradi podlubnikov – smrekovega lubadarja. Tako je potrebno posekati vsa izruvana, odlomljena, prelomljena, nagnjena in močneje poškodovana drevesa (več kot 1/3 krošnje pri iglavcih in 80% krošnje pri listavcih).
Da žalovanje z preteklimi napori pri vzgoji mladega gozda ne pomaga, in da je potrebno najprej poskrbeti za preostalo gozdno mladino, se dobro zaveda nekaj lastnikov gozdov, ki so pravočasno in vzorno poskrbeli za preživele mlade gozdne površine Do sedaj je v kamniških gozdovih oskrbljenih 16 ha poškodovanih površin. Vzorni primeri dobre prakse izvedbe nege nego mladega gozda po žledolomu so opravili Primož in Vesna Pestotnik iz Lok v Tuhinju, Pestotnik Lado, Rozalija in Jerica in Kostanja, Breznik Katarina iz Gradišča, Zalogar Marjan iz Gabrovnice, Albič Marjan iz Potoka v Tuhinju, Semprimožnik Franc iz Rakitovca, Jeras Pavel iz Šmartna v Tuhinju, Zalaznik Jurij, Mlinar Boštjan in Angelca ter Vodlan Frančišek iz Velike Lašne, Hribar Pavel in Marija iz Pirševega in še bi lahko naštevali.
Navedeni primeri dobre prakse in tudi vsi ostali, ki so in še zmeraj zavzeto opravljajo sanacijo poškodovanih gozdov navkljub birokratskim in tržnim nejasnostim kažejo, kakšen je njihov odnos do gozda oz. bolje rečeno do lesa, kot poglavitne dobrine gozda. Z gotovostjo trdimo, da se zavedajo, kako pomembno je vložiti čas in energijo v nego oz. sanacijo mladega poškodovanega gozda. Negovan in saniran gozd bo zagotovo izpolnil njihova pričakovanja, ki jih bodo delno uživali že kot lastniki sami, večinoma pa, kar je najpomembnejše, njihovi potomci.
Jože Kozjek in Miha Zabret
