Oče in hči, Marjan in Melisa Spruk, sta že nekaj časa dobrodošla, hkrati pa ne prepogosta glasbena kamniška stalnica, ki se ju vedno znova nadvse razveselimo, saj s svojimi nastopi vsakič prijetno presenečata.
V Pubu Pod skalo, kjer nam že nekaj časa zaljšajo dolgočasje dolgih zimskih večerov, se je sinoči znova odvilo glasbeno nedeljsko popoldne, ki je, na večer sv. Valentina, v zavetje podskalskega kvartirja privabilo kar nekaj parov ter tudi samskih ljubiteljev glasbe, ki so, po novem neverjetnem dosežku Petra Prevca, še premogli toliko moči, da so se, utrujeni od celopopoldanskega športnega udejstvovanja, uspeli dvigniti iz kavčev in se privleči Pod skalo.
Vendar ne zaman, kajti njihov trud je bil obilno poplačan z izvrstnim glasbenim večerom, ki sta ga pripravila Marjan in Melisa Spruk, odlična kamniška glasbenika, ki kljub temu, da sta postala že (ne prepogosta) stalnica kamniških glasbenih odrov, uspeta znova in znova presenetiti.
Njuna interpretacija bolj ali manj znanih komadov je namreč izjemno osebna in zelo privlačna, kar naj bi bilo, sodeč po izjavah, posledica tega, da glasba povečini nastaja v spontanem druženju ob družinskih kosilih, kar zna Marjanu sčasoma nakopati nemajhne težave ter ga morebiti vpisati celo v lovsko družino, saj se utegne pred vrati njunega doma kar naenkrat pojaviti neobvladljivo število glasbe ljubečih snubcev, ki bi želeli tedensko prisostvovati glasbeno razuzdanim družinskim kosilom, ne meneč se za to, ali ima Melisa v doti morebiti zapisano kako njivo, par volov, ročno vezeno posteljnino in komplet AMC posode.
Tudi tokratni glasbeni nastop je bil nekaj posebnega, saj ga je Melisa, razen s svojim občutenim petjem, ob nič manj doživeti spremljavi očeta Marjana, popestrila še z »migrantsko« poezijo Hafisa in Rumija, ki je, kot žebljica na glavico, sedla v vzdušje glasbeno obarvanega Valentinovega večera.
Svetniku, ki ima v rokah ključe korenin (in drugih korenov) na čast, je bila šopka v obliki posvečene skladbe deležna tudi mama Mojca, ki obema družinskima glasbenikoma, najbrž pa tudi širši glasbeni žlahti, kuha glasbenega navdiha polna kosila. Da je bilo presenečenje popolno, pa se je Melisi in Marjanu na koncu nastopa pridružila še teta Mateja Zrnec z glasom in ukulelejem, skupaj pa so presenetili s prav dobro skladbo domače proizvodnje, kar navdaja z upanjem, da bo tovrstnih avtorskih skladb v prihodnje še več.
Spričo izvrstnega vključka tete Mateje redni spremljevalci nastopov Melise in Marjana Spruka, ne le pričakujemo, ampak skorajda zahtevamo, da se jima na naslednjem nastopu pri kakem komadu na odru pridružil tudi izvrstni harmonikar in šahist stric Jože.
Skratka, Pod skalo se je sinoči odvil še en izvrsten glasbeni večer, zato je vsem, ki se ga niste udeležili lahko samo žal, medtem ko je vsem tistim ljubiteljem dobre glasbe, ki ste, kot bi dejal Janez Svetokriški, na čast sv. Valentina »tauscane glide skup tiščali«, izostanek opravičen in odpuščen.
In kot smo dejali že v naslovu, nekoga moraš imeti rad, še posebej pa Marjana in Meliso Spruk, saj znata znova in znova prijetno presenetiti ter pripraviti izvrsten glasbeni dogodek, zato se že v naprej veselimo naslednjega.
