Naslovnica / NOVICE / Nevarnost prenamnožitve podlubnikov

Nevarnost prenamnožitve podlubnikov

Zaradi velikega obsega poškodovanih iglavcev v lanskem žledolomu, visokih temperatur in relativno sušnega obdobja v začetku letošnjega poletja, gozdarji ZGS opažajo znake močne prenamnožitve podlubnikov na poškodovanem drevju, predvsem smreki. Razvoj ene generacije osmerozobega smrekovega lubadarja (slika 1), ki povzroča med vsemi podlubniki največ škode, traja v povprečju od 8 do 10 tednov in navadno razvije 2 čisti in eno sestrsko generacijo. V primeru daljšega vročega vremena s temperaturami nad 30°C se podlubniki razvijajo hitreje in imamo lahko 3 čiste ter dve sestrski generaciji letno.

V kolikor ne želimo katastrofalnih posledic, moramo redno pregledovati gozdove iglavcev zaradi odkrivanje žarišč podlubnikov ter poskrbeti za pravočasen posek in odvoz napadenega drevja iz gozda oziroma uničenje podlubnikov, preden le ti napadeno drevje zapustijo.

Navodila za odkrivanje žarišč podlubnikov

Najbolj so ogroženi smrekovi gozdovi, v katerih so smrekovi podlubniki marsikje že namnoženi.

Lastnike gozdov z večjo ali manjšo prisotnostjo smreke zato opozarjamo, da naj v poletnem in jesenskem času redno (enkrat na 2 –3 tedne) pregledujejo svoje gozdove, pri tem pa naj bodo pozorni na naslednje znake napada podlubnikov:

  • majhne okrogle vhodne odprtine v lubju na podrtem drevju, ki pa so dobro vidne le na tankem gladkem lubju,ter rovi podlubnikov (slika2), ki jih lahko odkrijemo z odstranitvijo lubja;
  • črvina opečnato rjave barve, ki se na ležečem drevju nahaja v obliki kupčkov v okolici vhodnih odprtin na skorji drevesv (slika 3). V primeru napada stoječih dreves se črvina kopiči na koreninskem vratu in na pritalnem rastlinju v bližini napadenih dreves (po dežju ti znaki, ki niso opazni);
  • ob vhodnih odprtinah se začnejo nabirati kapljice smole. Smola, ki se sčasoma strdi in postane belkasta, se včasih cedi po deblu (slika 4). V primeru napada osmerozobega smrekovega lubadarja se smoljenje najprej pojavi v zgornjem delu debla pod krošnjo;
  • rumeno-rjavodo rdeče obarvanje krošnje(slika 5), ki je značilno za spomladanski napad podlubnikov;
  • odpadanje zelenih iglic(slika 6) in odstopanje lubja(slika 7) na deblu tik pod krošnjo. Ti znaki se lahko pojavijo že v poznem poletju in v jeseni, pogosto pa lubje prične odpadati šele čez zimo oziroma zgodaj spomladi (žolne pogosto kljuvajo skorjo napadenih dreves). Krošnja lahko vso zimo ostane zelena, čeprav je lubje že odpadlo z debla.

podlubniki 1

V kolikor so drevesa že osuta in je lubje že odpadlo z debla, so podlubniki večinoma že izleteli. Prednostno zato sekamo drevesa z zgoraj opisanimi znaki napada podlubnikov.Opozarjamo, da se lahko lokalno namnožijo tudi borovi in jelovi podlubniki, zato svetujemo lastnikom gozdov, da redno pregledujejo tudi jelove in borove sestoje.

Ukrepi za zatiranje podlubnikov

V primeru odkritja napadenih dreves morajo lastniki takoj obvestiti lokalnega revirnega gozdarja oziroma krajevno enoto Zavoda za gozdove Slovenije, kjer jim bodo tudi strokovno svetovali o izvedbi poseka in o ukrepih za zatiranje podlubnikov. Napadena drevesa je potrebno pravočasno posekati, (pred dokončanjem razvoja podlubnikov, preden se bube ali mladi hrošči obarvajo rjavo) in sortimente (hlodovino in celulozni les) odpeljati iz gozda ter na skladiščih zagotoviti uničenje podlubnikov z lupljenjem oziroma predelavo.

V kolikor napadenega lesa ne moremo pravočasno odpeljati iz gozda, je potrebno lupljenje sortimentov in uničenje podlubnikov opraviti v gozdu. Podlubnike v napadenih delih dreves (v odstranjeni skorji in v vejah) uničimo:

  • s sežigom;
  • z mletjem;
  • na drug način, ki ga predpiše Zavod za gozdove Slovenije

Več informacij na http://www.zgs.si/slo/delovna_podrocja/varstvo_gozdov/varstvo_gozdov_pred_gozdnemu_drevju_skodljivimi_organizmi/index.html#c2160

http://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=521

 

Kontakti na krajevni enoti Kamnik:

Krajevna enota Kamnik: tel.(01) 83 91 946

Miha Zabret    vodja ke          041 657 247

Mihelčič Anže Revir Kamnik- Komenda       041 657 267
(k.o. Stranje, Košiše, Bistričica, Kamnik, Volčji potok, Podgorje, Križ, Mlaka, Klanec, Tunjice, Kaplja vas, Moste, Suhadole in Nasovče),

Rok Jagodic   Revir Sela       041 657 216
(k.o. Gozd, Črna, Godič, Mekinje, Tučna, Nevlje, Podhruška, Znojile, Palovče, Hruševka)

Miha Žnidaršič            revir Kamniška Bistrica          041 657 268
(k.o. Gojška planina, Črna, Županje njive)

Janez Spruk   Revir Motnik   041 657 245
(k.o. Hribi, Motnik, Zgornji Motnik, Špitalič

Jože Kozjek    Revir Tuhinj    041 657 226
k.o., Loke Rakitovec, Hribi, Pšajnovica, Šmartno v Tuhinju, Zgornji Tuhinj)

Zavod za gozdove Slovenije
Krajevna enota Kamnik

Portal Kamnik.info za svoje delovanje uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti strani. S klikom na »Sprejmi piškotke« dovoljujete uporabo vseh piškotkov. Piškotke za posamezne namene lahko izberete in urejate s klikom na »Nastavitve«.

Close Popup
Privacy Settings saved!
Nastavitev piškotkov

Spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med krmarjenjem po spletnem mestu. Od tega so piškotki, ki so razvrščeni glede na namen, shranjeni v vašem brskalniku, saj pripomorejo k boljšemu delovanju osnovnih funkcionalnosti spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb oz. zunanjih partnerjev, kot so denimo Google ter družabnih omrežji, kot je Facebook. Ti piškotki nam pomagajo pri vodenju statistike obiska in oglaševanja. Omenjeni piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Piškotke lahko tudi onemogočite, kar pa lahko vpliva na delovanje oz. izgled same strani.

Piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani. Teh piškotkov ni mogoče zavrniti.

Nujni piškotki
Za nemoteno delovanje portala uporabljamo sledeče nujne piškotke:
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Save
Shrani nastavitve