Pravica do poslovitve med epidemijo Covid-19: “Nismo imeli priložnosti” – pogovor z Alenko Križnik, vodjo progama Detabuizacija smrti pri Slovenskem društvu Hospic.
V večjih mestih Slovenije lahko vidimo jumbo plakate Slovenskega društva Hospic z različnimi obrazi in napisi: »Omogočite mi dostojno poslednje slovo«. Kaj želite sporočiti?
Gre za ozaveščevalno kampanjo z naslovom: »Nismo imeli priložnosti«. Kampanja je nastala zaradi stisk ljudi, ki se niso mogli oz. smeli posloviti od umirajočih in mrtvih. Slišali smo presunljive zgodbe in se bolj, kot kdaj koli zavedali, kako pomembno je slovo. Pomaga nam žalovati, živeti naprej, odpustiti, biti hvaležen. Pravzaprav gre za osnovno človekovo pravico, da se dostojno poslovimo. Zavedanje o tej pravici nam pomagajo širiti ambasadorji našega društva: Manca Košir, Nipke, Carmen L. Oven in drugi. V mesecu novembru načrtujemo okroglo mizo za strokovno javnost, kjer bomo iskali rešitve, kako krmariti med covidom, vladnimi odloki in zagotavljanjem pravice do poslovitve.
Torej je problem poslovitve vezan izključno na čas epidemije?
V času epidemije se je ta problem zaradi ukrepov še bolj izrazil, smo pa v društvu na to pravico opozarjali že prej. Opažali smo, da v primerih, ko pride do smrti v institucijah ali pri nenadnih smrtih, uslužbenci svojcem namenijo sicer dobronameren nasvet, da naj bližnje ohranijo v lepem spominu, a s tem presežejo prag sprejemljivega svetovanja. Odločitev o poslovitvi mora vedno izhajati iz svojcev samih, tisti, ki vstopajo z njimi v profesionalen odnos (zdravstveni delavci, policisti, tožilci, pogrebne službe…), pa so jim dolžni na sočuten način predstaviti okoliščine in stanje posmrtnih ostankov brez sugestij o ne-poslovitvi. Svojci so v takšnih okoliščinah namreč v šoku in kot taki zelo vodljivi.
Tudi v primeru delovnih nezgod ali prometnih nesreč nismo zasledili raziskave, ki bi dokazala, da stik z nenadno umrlo osebo z iznakaženim telesom za svojca predstavlja hujšo travmo kot preprečitev možnosti poslovitve. Slednja namreč lahko odlaga ali celo prepreči proces žalovanja, kar posledično povzroča težave v ponovnem vključevanju v družbo, delovni proces, skrb za družino …
Kako pa so se s tem problemom srečevali naši predniki?
Včasih je bila poslovitev od umrlih nekaj samoumevnega, smrt je bila del življenja. Besedo »poslovitev« se razlaga enako kot beseda »slovo«. Zaradi nerabe besede »poslovitev«, je le-ta izginila iz slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), najdemo jo le v Sinonimnem slovarju. Poslovitev pri Slovenskem društvu Hospic želimo opredeliti kot trenutek ob nastopu smrti, ki časovno ni oddaljen več kot nekaj ur oz. največ en dan. Kot slovo pa štejemo obrede v mrliški vežici ali pogreb, vendar so za najbližje pomembni tisti prvi trenutki, ko se lahko od svojega bližnjega poslovijo z dotikom ali objemom, kar želimo opredeliti z izrazom poslovitev.
Kaj bi morali narediti, da bi bilo drugače?
V sodobnem svetu iskreno sprejemanje življenja in njegovega konca v vsej resničnosti ni zaželeno. Ne ustreza potrebi potrošniške družbe po lepem in popolnem. Odtujenost od sebe in drugih ne lajša težav, ki jih boleče teme prinašajo, temveč otežujejo življenje. Ko zmoremo premagovati strahove, smo bližje miru in pravi kakovosti življenja.
Večina nas ne razmišlja o poslovitvi od naših dragih, ker je v naši zavesti, da je ta čas nekje daleč v prihodnosti. Poslovitev je pomembna predpostavka za potek žalovanja. Ljudje, s katerimi delimo življenje in vstopamo v odnose, postanejo del nas.
Kakšen je nasvet Slovenskega društva Hospic?
Poslovite se od svojih najbližjih, tudi če vam drugi svetujejo drugače.
Pomembno je, da v trenutkih, ko še ne vidimo potrebe po poslovitvi, razmislimo o tej možnosti. Tako bomo lahko takrat, ko nas bo to doletelo, lažje sprejeli odločitev o poslovitvi. Ko nas dogodki presenetijo, smo namreč v šoku in so naše odločitve pogosto odvisne od okoliščin, v katerih smo se znašli. Pot žalovanja po onemogočeni poslovitvi pa je običajno daljša in zahtevnejša.
Ob tej priložnosti vas vabimo, da z nami podelite svojo izkušnjo. Predstavili jo bomo našim bralcem, uporabnikom in sledilcem na Facebooku. Vaša zgodba bo morda nekomu pomagala, da mu ne bo treba skozi težko izkušnjo slovesa brez poslovitve.
Slovensko društvo Hospic