Zadnjih 20 let je prva nedelja v oktobru posvečena nogometu na najvišji ravni. Letos je minilo že 39 let odkar je bila na Korošici odigrana prva taka tekma. V poznih 70-tih letih preteklega stoletja je bil v Jugoslaviji nogomet zelo popularen in temu primerno je prejemal tudi sredstva. Žal pa njegova kvaliteta ni bila ravno na najvišji ravni. Zato se je na odpravi Everest ’79 porodila misel, da bi alpinisti, ki se vzpenjajo v višave, v višave spravili tudi nogomet. Če ne že po kvaliteti, pa vsaj po nadmorski višini, na kateri bi se igral. Idealno prizorišče za to je bila (in je še) kotlina na Korošici, ki je pravi amfiteater za več sto tisoč gledalcev…
Prva taka tekma je bila jeseni 1979, kot neke vrste parodija nogometnih dogajanj, v bistvu pa druženje ob zaključku poletne plezalne sezone in tekma med predstavniki kranjskih (ne iz Kranja, ampak dežele Kranjske) in štajerskih alpinistov. Tudi pravila so bila prilagojena temu: ni avta, ni golmana, gol velja samo, če prileti žoga s prave strani, število igralcev je neomejeno, najmanj pa mora biti eden na vsaki strani.. Celo soboto in nedeljo dopoldne se je plezalo, opoldne odigralo tekmo, se malodružilo, nato pa odšlo v dolino “naprej “v nove delovne zmage”…
Prva leta je bila udeležba Štajercev kar velika, nato se je pa zmanjševala, tudi zaradi tega, ker datum ni bil določen. Slabo vreme je nekajkrat preprečilo, da bi bila tekma sploh odigrana. Da bi se razrešile dileme glede datuma tekme in obveščanja, je bilo dogovorjeno, da bo tekma vsako prvo nedeljo v oktobru z začetkom točno opoldne (znana kavbojka).
Žal je udeležba na Štajerskem živečih Štajercev v zadnjih nekaj letih minimalna, a jih kar dobro zastopajo na Kranjskem živeči in njihovi najbližji sorodniki..Zanimivo je,da so bile tekme odigrane tudi , ko je bilo na “igrišču” skoraj 20 cm snega pa tudi okoli 10 cm vode.. Vendar so bile to izjeme,običajno je igrišče kopno ….
Letošnja vremenska napoved je bila slaba, zato se skoraj do zadnjega ni vedelo, ali tekma sploh bo. Dogovorjeno je, da se v primeru, ko v nedeljo dopoldne (močno) dežuje, tekma odigra naslednje leto. Lani pa je pogorel še Kocbekov dom, tako da na Korošici trenutno ni nobenega dobrega zatočišča pred dežjem in vetrom. Kljub temu se je nekaj najbolj vnetih zagnancev in pristašev tradicije te “družabne” prireditve kljub rahlemu dežju v nedeljo dopoldne podalo na Korošico. Tokrat se je ta “drznost” obrestovala – v času tekme ni bilo padavin, občasno je celo posijalo sonce izza oblakov.
Tekma je bila, tradicija se nadaljuje. Rezultat je bil neodločen 1:1. Ker pa v Kocbekovem domu ni bilo možno narediti ustreznega zaključka tekme, je bil ta narejen v Podvoljovljeku, Pri gamsu, kjer se je “slavju” pridružila tudi Mojca, dolgoletna oskrbnica Kocbekovega doma, ki je prispevala večino jedače in pijače.
Dogovorjeno je bilo tudi, da bo naslednja tekma v nedeljo, 6. oktobra 2019, na Korošici z začetkom točno opoldne.
Napisal: Bojan Polak
Fotografije: Bojan Polak in L. Kladnik
